Največje vesoljske nesreče v zgodovini

Apollo 1 (1967)

Nesreča vesoljskega plovila Apollo 1 tehnično ni bila prava vesoljska nesreča, saj se je zgodila na Zemlji, velja pa za eno odmevnejših v zgodovini poletov ameriške vesoljske agencije NASA. Našteti ameriški astronavti so umrli med vajo, ko so pilotski modul zajeli ognjeni zublji. Čeprav vzroka požara niso nikoli ugotovili, je bil razlog za požar serija konstrukcijskih napak. Ker se je raketni modul lahko odpiral samo od znotraj, je ob domnevno nezavestni posadki to onemogočilo kakršno koli rešitev.

Challenger (1986)

Izstrelitev  raketoplana Challenger je bila prva izstrelitvena katastrofa, ki je terjala smrtne žrtve med posadko in civilisti. Space Shuttle Challenger je bil uničen po vsega 73 sekundah po vzletu, eksplozija desnega rezervoarja nosilne rakete zaradi odpadle objemke pa je vzela življenje celotne posadke. Za nesrečo je bil kriv ventil na pogonski raketi, ki je povzročil, da je vroč izpuh motorja oslabil distančnik med nosilno raketo in plovilom, kar je povzročilo razpad celotnega sistema. Še danes ne vedo, ali je posadka preživela začetno eksplozijo tanka za gorivo, a obstajajo dokazi, da so poskušali uporabiti zasilne zaloge kisika in so umrli šele ob udarcu ob gladino morja. Med žrtvami so bili Dick Scobee, Mike Smith, Ron McNair, El Onizuka, Judy Resnik, Greg Jarvis in Christa McAuliffe, ki bi postala prva učiteljica, ki bi obiskala vesolje.

Columbia (2003)

Raketoplan Columbia, ki je prvič poletel leta 1981, je 1. februarja 2003 na poti proti Zemlji 16 minut pred predvidenim pristankom ob vstopu v Zemljino atmosfero izginil z radarja. Preiskava nesreče je pokazala, da je po vzletu zaščitna pena zunanjega tanka za gorivo med krušenjem poškodovala toplotno zaščito raketoplana, med potjo nazaj skozi ozračje pa je toplotna zaščita začela odpadati, za tem pa je razpadel tudi cel raketoplan. Umrlo je vseh sedem članov posadke: prvi izraelski astronavt Ilan Ramon in Američani Richard Husband, William McCool, Kalpana Chawla, Michael Anderson, David Brown in Laurel Clark. Zaradi te nesreče so uvedli dodatne varnostne ukrepe, ki so preostali trojici raketoplanov Space shuttle omogočili, da dokončajo svojo misijo. Po tragediji se je administracija tedanjega ameriškega predsednika Georgea Busha mlajšega odločila, da bodo raketoplane upokojili, ko ti dokončajo svoje obveznosti do Mednarodne vesoljske postaje (ISS). To se je zgodilo leta 2011. Od tedaj je NASA svoje astronavte v vesolje pošiljala z ruskimi raketami Sojuz, kasneje pa je začela sodelovati tudi z zasebnimi podjetji. Space shuttle je bil izdelan v petih izvedenkah, in sicer Challenger, Columbia, Endavour, Discovery in Atlantis, v službi vesolja pa je bil skoraj 30 let.

Sojuz 11 (1971)

29. junija 1971 se je v vesolju smrtno ponesrečila tudi posadka Sojuza 11. Kozmonavti Georgij Dobrovoljski, Vladislav Volkov in Viktor Pacajev, ki so bili na prvi svetovni vesoljski postaji Saljut 1 (tja so prispeli 7. junija 1971 in bil tam do 30. junija, ko so morali postajo zaradi požara predčasno zapustiti), so umrli zaradi dekompresije kapsule med vračanjem na Zemljo. Ta je povzročila zadušitev. Med povratkom sicer ni bilo zaznati znakov težav in padalo se je odprlo normalno, a ko so reševalne ekipe locirale kapsulov, odziva kozmonavtov ni bilo. V njej so kozmonavte našli že mrtve, z modrimi obrazi in sledovi krvi iz nosu in ušes. Nesrečo je povzročila težava s prezračevalnim ventilom, ki se je odprl na višini 168 kilometrov, zato je pritisk v kapsuli padel v nekaj sekundah. Od tedaj kozmonavti nosijo zaščitne obleke tudi pri povratkih na Zemljo.

Prva žrtev vesoljskih nesreč (1967)

Prva žrtev nesreč v vesolju je bil 37-letni polkovnik Vladimir Komarov, ki je v vesolje poletel s tedaj novim vesoljskim vozilom Sujez – ta je bil razvit kot del programa za misijo na Luno – s katerim je skušala Sovjetska zveza uloviti zaostanek za ZDA v raketni tekmi. Ko je Sojuz 1 dosegel orbito, so se začele težave, zaradi česar je bila prekinjena izstrelitev Sojuza 2, s katerim bi izvedel prvo priključitev. Sojuz 1 se je bil prisiljen vrniti na Zemljo, a se je pri vračanju pokvaril navigacijski sistem, zato je Komarov plovilo upravljal ročno. In to uspešno. A kaj, ko je zatajilo padalo – vzrok še danes ni znan – ki bi ob pristajanju upočasnilo kapsulo. Kamarov je za posledicami trka umrl. ''Posmrtne ostanke Komarova smo našli eno uro po tem, ko smo začeli odstranjevati razbitine. Sprva je bilo težko prepoznati glavo, roke in noge. Komarov je verjetno umrl, ko je kapsula udarila od tla, vročina pa je njegovo telo pretvorila v 30 do 80 centimetrov velike kose,'' je zapisal eden od reševalcev.

Nedelinska katastrofa (1960)

Ta nesreča, ki tudi ni prava vesoljska nesreča, se je zgodila 24. oktobra 1960 na kozmodromu Bajkonur med preizkušnjo prototipa prve medcelinske balistične rakete v Sovjetski zvezi Sovjet R-16, ki potuje po vesolju na višini do 1.200 kilometrov in s seboj nosi jedrske konice. Pri eksploziji raketa ni imela jedrske glave. Ko je bila na izstrelitveni ploščadi pripravljen za testni polet, je prišlo do prehitrega vžiga druge stopnje motorjev in raketo je razneslo. Nesreča je terjala veliko žrtev med vojaškim osebjem, tehniki in inženirji. Umrlo je preko 120 ljudi. Med žrtvami je bil tudi vodja projekta maršal Mitrofan Nedelin, po katerem se nesreča imenuje. Inženirji in mehaniki so poskušali pobegniti stran od ognja, kar pa jim je preprečila zaščitna ograja.

Nekatere druge nesreče

Hudo napako z raketo so leta 1996 zakrivili tudi Kitajci, ko so v zrak pošiljali svojo raketo vrste Dolgi pohod, ki je nosila satelite v orbito. Dve sekundi po izstrelitvi je raketa, ki je nosila ameriški satelit Intelsat 708, skrenila s poti in padla na bližnjo vas. Umrlo naj bi vsaj 200 ljudi oziroma skoraj celotna vas. Podobno nesrečo so doživeli tudi v Braziliji. Ko je leta 2003 brazilska vesoljska agencija (AEB) pripravljala svojo raketo za transport satelita v orbito, se je predčasno prižgala tretja stopnja rakete, kar je povzročilo močno eksplozijo na izstrelitveni ploščadi. Umrlo je 21 inženirjev in mehanikov, ki so stali blizu izstrelitvene ploščadi.