Mount Everest - gora smeti in trupel

Na gori Mount Everest trenutno poteka nova obsežna čistilna akcija – te načrtno potekajo od leta 2011 – ki je še enkrat več razkrila nemarnost turistov in alpinistov, ki so sicer dolžni v dolino prinesti vse svoje odpadke, ki se jim naberejo med vzponom in sestopom, a se na to mnogi požvižgajo. Brez številnih prostovoljcev bi bila situacija danes še precej hujša. 14-članska ekipa, ki jo je sredi aprila na goro poslala nepalska vlada, namerava v 45 dneh z gore odstraniti 10 ton odpadkov. Samo v prvih dneh so jih nabrali za tri tone! Med njimi so povečini pločevinke, plastenke, plastika in plezalna oprema, vmes pa se najde tudi kakšno truplo. Do danes je gora namreč terjala 297 življenj, mnogih alpinistov pa nikoli niso našli. Tokratna ekipa, ki se bo povzpela vse tja do četrtega baznega kampa, ki leži na višini 7950 metrov, je do zdaj naletela na štiri.

Da bi očistili Mount Everest, se je nepalska vlada že leta 2014 odločila, da mora vsak član odprave poleg svojih smeti s seboj prinesti še najmanj osem kilogramov drugih smeti. Alpinisti morajo pred vzponom plačati določen znesek, ki ga dobijo povrnjenega, če se v bazni tabor vrnejo s takšno količino smeti. Žal je mnogim mar za ta denar in se na pravilo požvižgajo. Kitajske oblasti ocenjujejo, da se je na Mount Everestu samo leta 2018 nakopičilo za 8,5 tone novih smeti, od tega 5,2 tone mešanih odpadkov, 2,3 tone človeških izločkov in ena tona alpinistične opreme. Glavni razlog za to je razmah komercialnega alpinizma. Nacionalni park Sagarmatha zadnje obdobje letno obišče okoli 150 tisoč ljudi! Eden od zadnjih ukrepov za zajezitev navala je tudi ta, da je Kitajska februarja letos s svoje strani zaprla dostop do gore za nealpiniste, število alpinistov omejila na 300 ter sezono skrajšala na obdobje pomladi. Na vrhu je danes namreč precejšnja gneča. Leta 2017 je na vrh sveta prilezlo kar 648 ljudi, od tega 202 iz severne, torej kitajske strani.

Smeti se na gori nabirajo zadnjih 65 let, zaradi segrevanja ozračja in posledično taljenja ledenikov pa na plano prihajajo vedno nove (stare) smeti, ki so jih alpinisti desetletja puščali za seboj, a so bile do sedaj očem skrite. ''Strehe sveta'' se je zato upravičeno prijel vzdevek najvišje ležečega smetišča na svetu. Samo letos so iz okolice prvega in drugega baznega tabora odstranili že 18 ton smeti!

Verjetno še največji ali pa vsaj najnevarnejši problem so biološki odpadki, ki že od leta 2015 predstavljajo tveganje za zdravje obiskovalcev gore. Danes imajo zato glavni tabori nameščena kemična stranišča. Že leta 2010 pa sta Garry Porter in Dan Mazur splavila projekt Mount Everest Biogas, ki bi človeške iztrebke spreminjal v metan, plin pa bi nato uporabili za oskrbovanje bližnjih vasi (za razsvetljavo ali kuhanje).Tovrstne naprave sicer niso novost, a zaradi nizkih temperatur težko delujejo, saj so za delovanje potrebne bakterije, ki pa potrebujejo toplo okolje.