Miti in resnice o preživetju v naravi

Verjetno ste slišali že za kopico nasvetov o preživetje v naravi, toda ali so vsi res tako zelo učinkoviti in ali so sploh vsi resnični? Seveda ne! Nekateri preživetveni triki in taktike so v resnici precej nekoristne in vas lahko prej stanejo življenja, kot pa vam ga rešijo. Takrat bo že prepozno, zato že zdaj preverite, katere preživetvene metode držijo in kaj so zgolj miti, ki si jih za vaše dobro izbite iz glave.

Sesanje kačjega strupa

V filmih so nas učili, da si v primeru pika strupene kače zarežemo v rano, strup z usti izsesamo in ga izpljunemo, kar da upočasni zastrupitev. To vas v resničnem scenariju žal ne bo rešilo. Kačji strup namreč zelo hitro vstopi v krvni obtok in se ne zbira na mestu pika, zato je sesanje strupa nesmiselno. Še več. Srkanje strupa lahko povzroči, da vstopi v usta in požiralnik. Najboljši odziv je, da ostanete mirni, da preprečite, da se strup hitro pretaka po krvnem obtoku, da rano držite pod nivojem srca, veliko pijete in skušate čim prej priti do pomoči, vmes pa pokličite 112. Skušajte si zapomniti kačo, da bodo zdravniki vedeli, kateri protistrup vam dati, in tako pospešili zdravljenje.

Najprej poiščemo hrano, šele nato vodo

Mnogi so prepričani, da si je treba v primeru, da se izgubijo sredi divjine ali gozda, najprej poiskati vir hrane. A kot prvo morate najti izvir pitne vode in si najti zatočišče, saj se ponoči lahko močno shladi ali vas ujame slabo vreme. Zakaj je treba najprej poiskati vodo in ne hrane? Ker lahko brez hrane človek preživi precej dolgo – tudi do šest tednov, brez vode pa največ en teden, zato sta voda in zatočišče vaši prvi prioriteti. Voda predstavlja 60 in več odstotkov našega telesa in jo za delovanja potrebuje vsaka naša celica. Z dihanjem in potenjem uravnava našo telesno temperaturo, pomaga pri izločanju odpadkov in je mazivo sklepom. Če se izgubite v puščavi, vas lahko reši kaktus, a ni voda v vseh kaktusov pitna – le določena vrsta kaktusa – Ferocactus wislizeni – vsebuje vodo, ki je relativno varna za pitje. Sicer pa so kaktusi strupeni in vam bo zaradi uživanja njihovega soka slabo, bruhali boste in posledično boste še bolj dehidrirani. Vir pitne vode poiščiti čim bližje izviru, kjer bo najbolj čista. Še to. Kri ni voda in tudi sneg ni. No, tehnično gledano je, a vam ne priporočamo, da ga uživate, torej jest, saj vam zniža telesno temperaturo, na njem pa se laže ujamejo nevidne bakterije in druge škodljive snovi. Če sneg prekuhate, ste varni, če nimate te možnosti, izbirite sneg, ki je karseda bel. Čim je obarvan, se ga izogibajte. Tudi če ga ne prekuhate, naj se pred zaužitjem stopi.

Hlinjenje smrti, ko naletimo na medveda

Verjetno so vas podučili, da se je treba v primeru, da naletimo na medveda, narediti mrtvega, kar pa  prav tako ne drži. Treba se je zavedati, da večina medvedov človeka ne želi napasti in pojesti. Zato je najboljša taktika, da se v hipu, ko ga zagledate, ustavite ter se začnete pomikati nazaj, pri tem pa vseskozi gledate medveda. S tem mu boste pokazali, da nimate namenov posegati v njegov teritorij. Če boste začeli teči, naj vas spomnimo, da so medvedje hitrejši od človeka. Hlinjenje smrti deluje le na rjavih grizlijih, kar vam lahko prav pride, če se potikate po Severni Ameriki. Če vas medved kljub umikanju želi napasti, je dobro vedeti, da pogosto to le nakažejo in če se napadeni odzove z agresijo, se zna umakniti. Zato se skušajte narediti karseda velike in mu dajte vedeti, da želite napasti. Sicer pa prebudite v sebi Leonarda DiCapria iz filma Povratnik in s pestmi nad njegov gobec. Pa veliko sreče pri tem.

Kar je dobro za živali, je dobro tudi za človeka

Samo zato, ker živali jedo nek sadež, to še ne pomeni, da je užiten tudi za človeka. Naj vas to ne zavede. Jejte samo tisto jagodičevje in gobe, ki jih prepoznate, saj mnogi sadeži, ki so strupeni za človeka, niso za živali.

Mah raste samo na severni strani drevesa

Orientiranje po mahu je ena najbolj znanih metod preživetja, a je do neke mere tudi mit, sa je precej nezanesljiva. Mah naj bi namreč bolje rasel na severni strani drevesa, saj je ta del običajno bolj senčen. V resnici najboj bujno raste na vlažni strani debla, ki pa ni nujno vedno sever, saj glede  pogoje lahko raste na vseh straneh drevesa in je včasih težko določiti, na kateri strani debla ga je več. Brez kompasa se zato znajdite kako drugače. Če se izgubite v gozdu, je najbolje, da greste nazaj po poti, od koder smo prišli.

Morskega psa odženemo z udarcem v nos

Razen če niste Lara Croft, potem predlagamo, da se morske psa ne lotite s pestmi oz. udarcem v nos, saj ne drži, da ga boste s tem odgnali. Četudi to drži, je le redko kdo pod vodo sposobne res močno udariti. Če pride do bližnjega srečanja z morskim psom, za kar je verjetnost res majhna – večja verjetnost je, da vam bo na glavo padel kokos – je najboljša taktika, da skušate čim počasneje odplavati stran. Če je spopad neizogiben, si pomagajte s kosom opreme, ki ga imate pri sebi, da ločite sebe in žival – npr. masko ali desko. Če pri roki nimate nič, je najboljša taktika, da ga s prsti sunete v oko ali jih zarijete v škrge.