Največji diktatorji polpretekle zgodovine

20. stoletje je bilo stoletje, ki je terjalo številne smrtne žrtve. V tem stoletju smo izkusili holokavst, dve svetovni vojni, bilo je stoletje komunističnih, fašističnih in nacističnih diktatorjev, katerih dejanja in izkrivljena ideologija je vzela več kot 100 milijonov življenj.

Največji krvniki 20. in 21. stoletja:

Omar Moamer el Gadafi

Gadafi je bil vladar Libije od leta 1969, ko je izvedel državni udar. Imel je eno najdaljših vladavin v zgodovini. Podpiral je mednarodni terorizem, hkrati pa je bil eden najbolj bogatih in vplivnih ljudi na svetu. Podpisal se je pod več terorističnih dejanj v Evropi, na njegovem seznamu želja pa je bila med drugim atomska bomba. Financiral je veliko usmrtitev svojih kritikov široma sveta. Pobijal je civiliste v lastni državi in svoje nasprotnike, kar je v Libiji privedlo do hudih nemirov. Zaradi umorov ga je kasneje iskalo Mednarodno kazensko sodišče. Po letu 2001 je spremenil svojo politiko do zahoda in bil njihov zaveznik v boju proti Al Kaidi. Ubit je bil 20. oktobra 2011, ko je po dolgih bojih padlo zadnje lojalistično mesto in nedolgo za tem, ko je bil strmoglavljen z oblati po 42 letih vladanja. Njegova smrt je simbolizirala konec libijske vojne.

François Duvalier

Nekdanji dosmrtni predsednik Haitija je bil za predsednika prvič izvoljen leta 1957. Papa Doc, kot je bil tudi splošno znan Duvalier, po poklicu je bil zdravnik in izvedenec v vuduju, je kmalu spremenil ustavo in na volitvah leta 1961 prejel podporo vseh državljanov – zanj naj bi glasovalo vseh 1,32 milijona volivcev. Razredčil je vojaške vrste in ustanovil skrivno policijo Tonton Macoutes. Ti niso bili plačani, so pa lahko izsiljevali. Tri leta po drugem mandatu se je razglasil za dosmrtnega predsednika. Ukvarjal se je s črno magijo in dejal, da je bil odgovoren za smrt Johna F. Kennedyja, a ni potrjeno, da bi res kaj imel pri umoru ameriškega predsednika. Kriv je za najmanj 30.000 smrti. Po smrti leta 1971 ga je na oblasti zamenjal njegov sin.

Sadam Husein

Bivši iranski diktator je bil eden ključnih članov stranke Baath, ko je ta leta 1968 izvedla državni udar. Predsednik je postal leta 1979 in vladal s trdo roko do decembra 2003, ko so ga v rodnem Tikritu zajeli ameriški vojaki. Pod njegovim vodstvom je bil Iran vpleten v tri vojne. V osemdesetih je sprožil vojno z Iranom, ko je ukazal napad s kemičnim orožjem na kurdske vasi, pobijal disidente in obglavljal ženske, ki so bile obtožene zločinov, kot je prostitucija. Ubiti je dal tudi približno 40 sorodnikov. Uradno je obsojen za pokol 148 šiitov v vasi Dudžail, kar je bilo maščevanje za poskus atentata nanj leta 1982. Umrl je leta 2006 po smrti z obešanjem.

Joseph-Désiré Mobutu oz. Mobutu Sese Seko

Kongovski (tedaj zairski) diktator je bil najprej član vlade Patrica Lumumba, ko pa se je ta leta 1960 odcepil od Belgije, je izvedel državni udar in se razglasil za predsednika. Vojaški udar so podprle tako ZDA kot Belgija, saj so menili, da je dovolj nastrojen proti Sovjetski zvezi, da bo ostal njihov zaveznik v Afriki.  Deloval je proti Evropi. Izgnal je tujce in podržavil tuja podjetja. Oblast je izrabljal za kopičenje bogastva. Na računa kleptokracije naj bi njegovo osebno bogastvo znašalo več kot tri milijarde evrov, kar je bilo približno toliko kot dolg države. Bil je na strani Hutujcev, ko so ti izvajali genocid na Tutsiji v Ruandi. Leta 1997 ga je pokopal rak. Pod njegovim režimom so bili mučenje, javne usmrtitve, prirejanje volitev, zatiranje političnih nasprotnikov, revščina in stradanje ljudi zvezda stalnica.

Robert Mugabe

Neusmiljeni zimbabvejski despot je bil predsednik Zimbabveja od leta 1987 do leta 2017. Bil je nacionalist, antikolonialist, revolucionar, borec proti apartheirdu in bogataš v eni najrevnejših držav na svetu. Po dolgotrajnem upiranju ljudstva je odstopil leta 2017. Umrl je v 96. letu starosti. Ko je leta 1980 postal predsednik vlade, so ga slavili po svetu, potem ko je začel graditi šole in bolnišnice ter deželo reševal iz revščine. Kmalu zatem se je prelevil v krutega diktatorja in še preden je postal predsednik, so ga označili za zločinca, ki je likvidiral politične nasprotnike. Ko je prišel na oblast, so se hitro pojavili gospodarski problemi in že leta 1995 je inflacija tam znašala več milijard odstotkov.

Avgusto Pinochet

Čilski general, državnik in diktator se je leta 1973 na oblast povzpel z državnim udarom. Oblast je prevzela vojaška hunta, ki ji je načeloval Pinochet. Razpustil je kongres in ustavo, ukinil stranke, uvedel medijsko cenzuro in teroriziral simpatizerje levice. Na deset tisoče ljudi je mučil (elektrošoki, ruska ruleta, posilstvo ipd.), tisoče članov opozicije je skrivnostno izginilo ali pa so bili ubiti. Aretirali so ga, ko se je zdravil v Londonu leta 1998, potem je Španija zahtevala, da mu sodijo za genocid. Leta 2004 je bil obtožen umora. V santiaški vojaški bolnišnici je umrl decembra leta 2006 zaradi miokardnega infarkta.

Kim Džong Il

Severnokorejski voditelj je hermetično zaprti državi vladal vse do smrti leta 2011. Nasledil ga je sin Kim Džong Un, sam pa je nasledil očeta Kim Il Sunga. Zaradi podržavljanja lastnine in sovraštva do ZDA so ga te uvrstile na t. i. os zla. Preživel naj bi več sto poskusov atentata s strani ameriške obveščevalne službe CIA. Severna Koreja je bila pod njegovim vodstvom represivna in totalitarna diktatura. S politiko, najprej vojaško (t. i. Songun), je vojska postala glavni organizator civilne družbe.

Mao Cetung

Kitajski vodja se je Komunistični partiji Kitajske pridružil leta 1921, ko je štel 27 let. Dve leti kasneje je bil izvoljen v centralni komite. Leta 1943 se je voditelj Mao prebil na čelo politbiroja, od leta 1945 vse do smrti pa je bil predsednik centralnega komiteja. V času svoje vladavine je veliko eksperimentiral, od pospešitve gospodarstva do kulturne revolucije. Pripisoval si je zasluge za združitev Kitajske po opijski vojni, a je z neprimerno gospodarsko politiko in poskusom rekonstrukcije gospodarstva (t. i. veliki skok naprej) v času, ko so Kitajsko zaznamovale naravne katastrofe (1959-61), ljudstvo pahnila v lakoto. Kriv je bil za približno 60 milijonov smrti, od tega večinoma kmetov, ki so bili žrtve nesmiselne politike in preganjanja.

Adolf Hitler

Nemški nacistični voditelj velja za najhujšega serijskega morilca vseh časov. O vodji Tretjega rajha si lahko več preberete TU.

Josip Visarijonovič Džugašvili oz. Stalin

Stalin je nadaljeval delo predhodnika Vladimirja Lenina, in sicer kot generalni sekretar sovjetske komunistične partije. Zakrivil je ukrajinsko lakoto, dal pobiti na milijone premožnih kmetov, članov lastne stranke in pripadnike sovjetske Rdeče armade. Pod njegovim režimom je umrlo pribl. 40 milijonov ljudi. Tujcem je zatrjeval, da tisti, ki ga označujejo kot diktatorja, ne razumejo strukture upravljanja Sovjetske zveze. Danes Stalin velja za zmagovalca nad nacistično Nemčijo, hkrati pa za enega najhujših zločincev v zgodovini človeštva.

Nicolae Ceausescu

Romunski diktator je vodil enega od najbolj trdih komunističnih režimov. Tedaj prepovedani strani KP Romunija se je pridružil leta 1932. Do leta 1965 se je prebil do mesta vodilnega politika v Romuniji in si nato v kratkem času prisvojil večino oblasti. Generalni sekretar Romunske komunistične partije je bil do leta 1989. V želji po večji nataliteti je leta 1966 prepovedal splav in izdal natalitetni standard. Učil se je od severnokorejskega voditelja Kim Il Sunga in prevzel ne le del njegove filozofije, ampak tudi kult osebnosti, ki mu je sledil nepotizem in poslabšanje zunanjepolitičnih odnosov. Ko je prišel na oblast, je sprva sicer omejil cenzuro tiska, a kmalu je vlada postala totalitarna in svojčas veljala za najbolj represivno v vzhodnem bloku. Ljudi je skupaj z ženo Eleno pustil živeti v bedi. Leta 1989 se je ljudstvo, ki je bilo sito bednih razmer, dokončno uprlo, izvedlo revolucijo, predsedniški par pa se je znašel na hitrem sodišču in bil še istega leta na božični dan usmrčen.

Salot Sar oz. Pol Pot

V času vladavine komunističnega diktatorja Pol Pota, ki je med letoma 1975 in 1979 vladal v Kambodži, je umrlo najmanj 1,7 milijona ljudi, med njimi je bila večina političnih nasprotnikov vodje Rdečih kmerov oz. kamboškega komunističnega gibanja. Ti so bili večinoma pripadniki urbanega prebivalstva. Mestno prebivalstvo je prisilil, da so delali v kolektivnih kmetijah in delovnih taboriščih. Njegov cilj je bil začetek nove civilizacije; s suženjstvom, slabo zdravstveno oskrbo, grozljivimi delovnimi pogoji in pomanjkanjem hrane je v smrt pahnil okoli 20 odstotkov državljanov. Ustanovil je center za zasliševanje, imenovano S-21, kjer so ljudi mučili do smrti. Zadnjih 19 let naj bi preživel v džungli, kjer se je skrival vietnamskim silam, umrl pa naj bi zaradi zastrupitve.