Marie Trintignant je bila ena najbolj slavnih in nadarjenih igralk svoje generacije, katere nenaden in grozljiv konec je šokiral Francijo.
Čeprav je živela le 41 let, je imela Marie Trintignant 36-letno igralsko kariero, v kateri je nastopila v več kot 30 filmih. Njena starša sta bila igralec Jean-Louis Trintignant in avtorica Nadine Marquand, ki jo je v svet igralstva vpeljala pri petih letih, v filmu "Mon amour, mon amour". Vendar pa so njeno življenje zaznamovale nesrečne ljubezni in številne tragedije, od katerih je ena prezgodaj končala njeno življenje.

Rojena januarja 1962 je pri devetih letih izgubila mlajšo sestro Pauline, zaradi česar se je tako zaprla vase, da se je zdelo, da je onemela. Šele v najstniških letih se je lahko znova vrnila v filmski svet.

Njene uspešne kariere ni končala niti huda prometna nesreča, v kateri se je huje poškodovala, saj je po njej nanizala vloge v 21 filmih. Nekoč je izjavila, da ne mara varnih vlog, ampak najraje igra marginalizirane ženske in tragične junakinje. Rada je igrala like, ki so ji omogočili, da je govorila v imenu tistih, ki si sicer po družbeno uveljavljenem prepričanju niso zaslužili, da se govori v njihovem imenu.

S svojim nežnim obrazom, temnimi očmi in gostimi obrvmi ter duhom malomarnosti in ženstvenosti, ki je vejal iz njenih iger, se je hitro uveljavila kot ena najpomembnejših mladih francoskih karakternih igralk, enako močna v komediji in tragediji.
Čeprav je bilo njeno poklicno življenje uspešno, za njeno zasebno življenje to težko rečemo, saj je pogosto menjavala partnerje. Štiri sinove je imela s štirimi različnimi moškimi, za najbolj usodno pa se je izkazalo njeno zadnje razmerje – z Bertrandom Cantatom, pevcem skupine Noir Désir.
Skupaj z mamo Nadine sta enkrat odpotovali v Litvo, kjer je imel Cantat koncert z Noir Désir, kar se je zgodilo istega leta, ko je Trintignantova zaključevala delo na televizijskem filmu.

En pogled na njen mobilni telefon, na katerem je bilo sporočilo njenega nekdanjega moža Samuela Benchetrita, je v pijanem Cantatu sprožil jezo, zato je po krajšem prepiru pretepel igralko. V podivjanem izbruhu besa ji je povzročil hude poškodbe glave, zaradi česar je takoj po prihodu v bolnišnico padla v komo. Njena družina je poskrbela, da so njeno telo preselili v Francijo, kjer je 1. avgusta 2003 umrla.
Čeprav se je Bertrand skušal braniti s pojasnilom, da je padla in z glavo udarila v zid, mu litovske oblasti niso verjele in so ga aretirale. Rezultati obdukcije niso govorili v njegov prid, saj so pokazali, da je Trintignantovo najmanj 19-krat udaril po glavi in obrazu. Za njen grozljiv konec je bil Cantat leta 2004 zaradi umora s posrednim namenom obsojen na le osem let zapora, na zahtevo odvetnikov pa so ga premestili v francoski zapor. Po štirih letih, leta 2008, so ga izpustili zaradi dobrega vedenja, kar je naletelo na kritike skupin za pravice žensk in staršev Marie Trintignant, ki so poskušali posredovati pri takratnem francoskem predsedniku.
Cantatovo lepo vedenje očitno ni trajalo dolgo, saj se je znova znašel v središču pozornosti leta 2010 po samomoru njegove bivše žene Krisztine Rády, ki je kot vzrok za svoj konec navedla njegovo psihično in fizično zlorabo. Čeprav ga je policija sumila Rádyjeveza krivca njene smrti, ga nikoli niso obtožili.

Tragična smrt Marie Trintignant je eden bolj znanih primerov nasilja v odnosih, kjer so bile oblasti bolj naklonjene tistim, ki so nasilje povzročili. Tudi danes, ko je bilo v Franciji zabeleženih 118 primerov femicida, kaže na resen in stalen problem nasilja nad ženskami v tej državi.
Vir: dnevnik.hr
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV