Kdo je bil Jeffrey Dahmer, kanibalski serijski morilec, ki je žrtvi v lobanjo zvrtal luknjo in vanjo zlil kislino?

Serijski morilec, posiljevalec in kanibal z bolezensko spolno nagnjenostjo do mrličev (nekrofilija) Jeffrey Dahmer je tako kot večina psihopatskih morilcev odraščal v disfunkcionalni družini. Čeprav po številu žrtev ne sodi v sam vrh morilcev, s svojo okrutnostjo zagotovo sodi med najbolj zloglasne serijske morilce.

Jeffrey Dahmer, znan tudi kot kanibal iz Milwaukeeja oz. pošast iz Milwaukeeja, se je materi Joyce Annette in očetu Lionelu Herbertu Dahmerju rodil 21. maja 1960 v ameriškem Wisconsinu (Milwaukee), kjer je zakrivil tudi večino svojih zločinov. Med odraščanjem je imel malo pozornosti svojih staršev. Njegova mama je bila hipohonder in je trpela za depresijo – domnevno je poskušala storiti tudi samomor. Oče je bil na začetku njegovega življenja zaradi študijskih obveznosti veliko odsoten. Že od malih nog so ga privlačile mrtve živali. Zbiral je žuželke, okostja malih živali in pobiral mrtve živali na cesti ter jih v gozdu ali doma razkosal, navdušen pa je bil tudi nad zvoki kosti. Dele živali naj bi shranjeval v kozarcih. Ko se je družina leta 1966 preselila v Doylestown v Ohiu, je dobil brata Davida, ki mu je lahko izbral ime. Že v puberteti je ugotovil, da je homoseksualec, a je to zadržal zase. Kot otrok je bil tih in plašen. V srednji šoli je bil izobčenec. Kot je bilo razkrito kasneje, je pri 16 letih začel fantazirati o posilstvu in nadvladi nad žrtvijo. Sprva je želel napasti nekega tekača, ki ga pa tisti dan ni bilo. To je bil prvi poizkus, da je hotel nekoga posiliti.

Prvi umor je zakrivil leta 1978, ko je bil star komaj 18 let in le en teden po zaključku srednje šole. Tedaj je živel sam v hiši svojih staršev, ki sta se medtem ločila – oče je začasno odšel v motel, mama pa se je z njegovim mlajšim bratom preselila v mesto Chippewa Falls. 18. junija 1987 je pobral 19-letnega štoparja Stevena Marka Hicksa, ki je bil namenjen na rock koncert. Z razgaljenim oprsjem je v Dahmerju zbudil spolni nagon. Zvabil ga je k sebi domov, kjer sta se zabavala ob pitju piva. Ko je želel mladenič oditi, Dahmer tega ni sprejel in ga med odhajanjem po glavi udaril z utežmi, da je padel v nezavest. Potem ga je z njimi zadušil, občudoval njegove razgaljene prsi in masturbiral nad truplom. Dan kasneje je v kleti razkosal njegovo truplo in ga pokopal na dvorišču. Čez nekaj tednov je truplo izkopal, ostanke namočil v kislino in s kladivom zdrobil kosti ter ostanke raztresel v gozdu za hišo. Šest tednov kasneje se je s svojo zaročenko na dom vrnil njegov oče. Kmalu za tem se je vpisal na univerzo – študiral je podjetništvo –, a njegov poskus se je hitro končal, saj na izpitih ni bil uspešen. Januarja 1979 se je na očetovo prepričevanje pridružil vojski, kjer se je izšolal za zdravstvenega specialista. Poleti tistega leta so ga poslali v Baumholder v Nemčijo, a je bil zaradi zlorabe alkohola nezgleden vojak. Z opojnimi substancami naj bi tam omamil in posilil najmanj dva vojaka. Zaradi neprimernega obnašanja so ga leta 1981 iz vojske odpustili. Sprva je odšel v Miami na Florido, a se čez čas vrnil v Ohio k očetu in njegovi zaročenki ter se med iskanjem službe lotil številnih gospodinjskih opravil. Še naprej se je predajal alkoholu in bil zaradi tega aretiran in nekaj noči preživel tudi v zaporu. Oče ga je neuspešno skušal od alkohola odvaditi. Nato ga je poslal k babici (po očetov strani) v West Allis v Winsconsin. Catherine Jemima Hughes je bila edina, ki jo je imel Dahmer rad in jo spoštoval. Oče je upal, da mu bo sprememba dobro dela in bo postal bolj odgovoren odrasel. Sprva sta dobro sodelovala in si je Dahmer našel tudi službo, a jo po slabem letu izgubil. Naslednji dve leti je živel od njene žepnine. Preden je izgubil službo, je bil obtožen neprimernega razkazovanja na javnem mestu. Ko je dobil službo mešalca v tovarni čokolade, je do njega nekega dne pristopil moški, ko je Dahmer bral v javni knjižnici, mu brez besed izročil listek s ponudbo za oralni seks. Dahmer se ni pustil motiti, a je to v njem prebudilo pretekle spolne fantazije. Postal je redni gost homoseksualnih lokalov in savn za geje, kasneje pa dejal, da mu je presedalo, da so se moški premikali. Na ljudi je gledal le še kot objekte poželenja. V tistem času je ukradel razstavno lutko, na kateri je simuliral seks, dokler je ni odkrila babica in se jo je moral znebiti. Od leta 1986 dalje je svojim žrtvam skrivaj podtikal uspavalne tablete in jih nato v savni posilil. Da je imel zadostno zalogo zdravil, je zdravnikom lagal, da ima nočne izmene in da potrebuje tablete, da prilagodi svoj bioritem. Kasneje je savne zamenjal za hotelske sobe, potem ko so mu ukinili članstvo v enem izmed klubov. Ko je v časopisu prebral o pogrebu 18-letnika, se je v njegovi glavi porodila ideja, da bi ukradel truplo in ga odnesel domov. Ko je skušal truplo izkopati, je bila zemlja preveč zbita in je idejo opustil.

Novembra 1987 je 25-letnega Stevena Tuomija zvabil v hotel, kjer je imel rezervirano sobo, ga tam omamil in posilil. Ni ga hotel ubiti, a ga je nevede tako zelo pretepel, da je umrl. Umora se ni spomnil, čeprav je imel zjutraj okrvavljene členke na roki. Truplo je iz hotela pretovoril v velikem kovčku in ga odpeljal do babice. Teden dni zatem ga je razkosal, kasneje meso ločil od kosti in ga dal v plastične vrečke za smeti, kosti pa v vrečkah zdrobil. Vse skupaj je nato vrgel v koš za smeti. Za tem je začel aktivno iskati nove žrtve, na katere je naletel v gejevskih barih v bližini babičinega stanovanja, kamor jih je vabil. Dva meseca po umoru Tuomija si je za naslednjo žrtev izbral komaj 14-letnega prostituta Jamesa Doxtatorja, ki ga je po spolnem aktu omamil, zadušil in kasneje v kleti tudi razkosal. Marca 1988 je spoznal 22-letnega biseksualca Richarda Guerrero, ga v babičinem stanovanju omamil, s pasom zadavil in se oralno zadovoljeval nad njegovim truplom. Tudi njegove ostanke je odvrgel v smeti. Njegova naslednja žrtev je imela veliko srečo, saj se je vmes domov vrnila babica in ga zmotila. Čeprav ji je Dahmer dejal, da je sam, je vedela, da temu ni tako. Žrtve zato ni umoril, ampak je moškega odpeljal v bolnico, potem ko je slednji zaradi uspaval zaspal. Septembra tega leta se je moral odseliti, ker ni opustil alkohola in v babičino stanovanje nenehno vabil tujce, iz kleti in garaže pa so se vili čudni vonji.

Preselil se je v enosobno stanovanje na ulici 808 North 24th Street. Dva dni po vselitvi je bil aretiran zaradi otroške pornografije, potem ko je omamil 13-letnika, ki ga je zvabil v stanovanje, da bi mu poziral gol. Dahmerjev oče je najel odvetnika, da bi ga branil obtožb. Leta 1989 je Dahmer po nizu psiholoških testov priznal, da je kriv. Do začetka prestajanja kazni se je preselil nazaj k babici. Dva meseca pred tem je umoril svojo peto žrtev 24-letnega modela mešane rase Anthonyja Searsa, ki ga je, preden ga je omamil in zadušil, oralno zadovoljil. Telo je razkosal v babičini kadi, in ker je bil izjemno privlačen, je v acetonu shranil njegovo glavo in genitalije ter jih shranil v leseno škatlo. Ko se je istega leta preselil na nov naslov, je škatlo vzel s seboj. Maja 1989 je bil obsojen na pet let pogojne kazni in eno leto v poboljševalnici, a je dobil dovoljenje za delo. Vpisan je bil v register spolnih prestopnikov. Nato se je preselil v Oxford Apartment na ulici North 25th v Milwaukeeju, kjer je bilo veliko kriminala, a zato blizu njegovi novi službi. V prvemu tednu je v tem novem stanovanju umoril šestega moškega – žrtev je bil 32-letni prostitut Raymond Smith. Preden ga je razkosal, ga je s polaroidom fotografiral v sugestivnih položajih. Ko je hotel ubiti svojo naslednjo žrtev, je pomotoma sam zaužil uspavalo. Ko se je naslednjo jutro zbudil, je ugotovil, da ga je moški oropal – vzel mu je obleke in vredno uro. Dahmer tega ni prijavil, čeprav je kasneje povedal nadzorniku za pogojni izpust, da je bil oropan. Ko je ubil svojo naslednjo žrtev 27-letnega znanca Edwarda Smitha, njegovih kosti ni takoj potopil v kislino, ampak jih je dal v zamrzovalnik za več mesecev, da bi odstranil vlago, kar pa se ni posrečilo. Ko je dal kosti v pečico, jih je razneslo. Manj kot tri mesece kasneje je zunaj knjigarne naletel na 22-letnega Ernesta Millerja iz Chicaga in ga povabil k sebi domov. Za 50 ameriških dolarjev mu je ta dovolil, da posluša njegovo srce in trebuh. Ko ga je želel oralno zadovoljiti, mu je dejal, da ga bo to stalo dodatnega denarja. Nato mu je Dahmer izročil pijačo z uspavali. Ker je imel le dve uspavalni tableti, ga je ubil z nožem, s katerim je sicer razkosal svoje žrtve, potem ko mu je prerezal vrat. Ponovno je s truplom poziral v erotičnih pozah, preden ga je razkosal, in se medtem poljubljal in pogovarjal z obglavljeno Millerjevo glavo. Njegovo srce, bicepse in dele noge je zamrznil in jih kasneje pojedel. Preostanek mišic in organov je s sredstvom za dezinfekcijo, s katerim je sicer meso ločil od kosti, spremenil v "žele", kosti pa položil v belilo in jih nato posušil. Glavi je kasneje odstranil kožo in mišice, lobanjo pa prebarval in emajliral. Nato je ubil 22-letnega Davida Thomasa, ki ga je umoril samo zato, ker se mu ni zdel več privlačen, potem ko ga je omamil. Nato ni ubijal skoraj pet mesecev, je pa vmes večkrat skušal zvabiti nove moške k sebi. Vmes je potarnal nadzorniku za pogojni izpust o depresiji in anksioznosti ter finančnih težavah in osamljenosti. Znano je bilo, da se je Dahmer večkrat poigraval z mislijo o samomoru. Februarja 1991 je 17-letnega Curtisa Straughterja zvabil na dom s ponudbo o golem fotografiranju za denar, kasneje pa ga po znanem postopku ubil. Naslednja njegova žrtev je bil 19-letni Errol Lindsey. Ko ga je omamil, mu je v lobanjo zvrtal luknjo in vanjo zlil kislino, v upanju, da bo iz njega ustvaril človeško lutko. A Lindsey se je zbudil in dejal, da ga boli glava. Dahmer mu je dal novo porcijo uspaval in ga nato zadušil. Tudi tokratni poskus, da bi telesu preprečil razkroj, se mu je izjalovil. Potem ko je lastnica stanovanja, kjer je živel, Sopa Princewill od stanovalcev prejela pritožbe, da iz njegovega stanovanja številka 213 prihajajo grozne vonjave, se je sprva izgovoril, da je to zaradi pokvarjenega hladilnika in posledično pokvarjene hrane, nato pa zaradi umrle tropske ribe.

Maja 1991 je Dahmer naletel na 14-letnega mladeniča iz Laosa Koneraka Sinthasomphoneja, mlajšega brata od dečka, ki ga je nadlegoval leta 1988, česar pa Dahmer ni vedel. V zameno za denar ga je povabil k sebi, deček pa je sprva okleval. Preden ga je omamil, mu je poziral v spodnjem perilu in nad njim izvedel oralni seks. Pred tem ga je zvabil v spalnico, kjer je bilo tedaj truplo 31-letnega perspektivnega modela Tonyja Hughesa, ki ga je Dahmer ubil tri dni prej. Po navedbah Američana je mladenič sicer videl golo truplo, a ni reagiral, ker je bil zadrogiran. V lobanjo mu je nato zvrtal drobno luknjo in v možgane injiciral klorovodikovo kislino, nato pa ob njem spil nekaj vrčkov piva, preden je zaspal, kasneje pa s popivanjem nadaljeval v baru. Ko se je v jutranjih urah vračal domov, je na mladeniča naletel na vogalu ulice, kjer je v laoščini govoril s tremi šokiranimi ženskami. Dahmer jim je dejal, da je fant njegov prijatelj, in ga želel odpeljati domov, a so ženske dejale, da so že poklicale policijo. Policistoma je dejal, da je Konerak njegov 19-letni fant in da je ta zgolj pregloboko pogledal v kozarec in da se tako pogosto vede, kadar je pijan. Policista John Balcerzak in Joseph Gabrish nista opazila, da je Sinthasomphone krvavel in da se je upiral Dahmerju, poskus ženske, da bi prepričala policista, da je nekaj narobe, pa se je končal klavrno, saj sta jih utišala in zabičala, da se ne vmešavajo. Ko so prispeli gasilci, so fanta pregledali in ga pokrili z odejo. Eden je bil prepričan, da potrebuje oskrbo, a sta jih policista odslovila. Kmalu za tem je prispel načelnik Richard Porubcan, skupaj pa so ju pospremili do Dahmerjevega stanovanja, potem ko je Dahmer pihal na dušo policistom, češ da dobro skrbijo za varnost v soseski. Da bi potrdil, da sta v razmerju, je policistom doma pokazal sveža polaroida mladeniča v spodnjem perilu. Kljub temu da so policisti vonjali čuden vonj in na hitro ošvrknili stanovanje, niso opazili ničesar sumljivega in mu dejali, naj dobro poskrbi za fanta. Nato mu je Dahmer ponovno vbrizgal kislino v glavo, tokratna doza pa je bila smrtonosna. Ko je junija odpotoval v Chicago, je na snemanje fotografij povabil 20-letnega Matta Turnerja, ga zadrogiral, zadavil in razkosal ter ločeno shranil njegove notranje organe in glavo. Pet dni kasneje je na dom zvabil tudi 23-letnega Jeremiaha Weinbergerja v želji, da bi skupaj preživela konec tedna. V glavo mu je dvakrat injiciral vrelo vodo, zaradi česar je ta padel v komo in dva dni kasneje umrl. Njegova naslednja žrtev je bil 24-letni Oliver Lacy, s katerim je seksal, preden ga je omamil s kloroformom. Z njim je želel preživeti dlje časa, zato je v službi prosil za prost dan, ga dobil, a je bila kasneje odločitev preklicana. Potem ko ga je zadavil, je seksal s truplom, za tem pa ga razkosal. Štiri dni kasneje so ga odpustili. Za tem je na dom zvabil še 25-letnega Josepha Bradehofta, ga zadavil in pustil ležati v svoji postelji pokritega naslednja dva dni. Ko je odkril rjuho, so truplo že napadli črvi. Telo je razkosal in glavo dal v zamrzovalnik. Truplo je še z dvema žrtvama nato raztopil v kislini.

Aretirali so ga 22. julija 1921, potem ko mu je pobegnila zadnja žrtev 32-letni Tracy Edwards, ki je trenutek Dahmerjeve nepozornosti izkoristil in zbežal iz njegovega stanovanja z lisicami okoli zapestja. Ko je ta v stanovanju zavohal čuden vonj, ko ga je Dahmer prosil, da si pogleda njegovo tropsko ribo, nakar mu je na roko nataknil lisice. "Kaj se dogaja," je bil presenečen Edwards, ko ga je skušal Dahmer vkleniti. Prosil ga je, da se mu pridruži v spalnici, kjer je ta opazil gole posterje, predvajal se je film Izganjalec hudiča III, njegovo pozornost pa je pritegnil tudi velik moder sod. Dahmer je vzel nož in dejal, da želi posneti gole fotografije. Edwards si je odpel srajco in mu odvrnil, da lahko, če mu odstrani lisice in odloži nož. Dahmer je za nekaj trenutkov začel gledati film, nato pa svojo glavo položil na njegove prsi, poslušal utrip njegovega srca, pritisnil nož ob njegovo telo in mu dejal, da namerava pojesti njegovo srce. Edwards je skušal narediti vse, da ga Dahmer ne bi poškodoval, mu dejal, da je njegov prijatelj in da ne bo pobegnil. Prosil ga je, če gre lahko na stranišče in po drugi prošnji je, ko sta sedela na kavču, izkoristil trenutek njegove nepozornosti, ga udaril in pobegnil. Med begom je srečal policista Roberta Rautheja in Rolfa Muellerja in ju odpeljal do Dahmerja, potem ko mu ta nista uspela sneti lisic. Ta je vse tri povabil naprej in priznal, da mu je nataknil lisice, toda ni pojasnil, zakaj. Potem ko sta vstopila v spalnico, kamor je želel iti sam po ključe, a neuspešno, je bil razkrinkan. Policista sta preiskala stanovanje in sprva našla njegove fotografije z razkosanimi telesi. Sledila je aretacija, Dahmer pa se je sprva upiral. Ko je ležal vklenjen na tleh, jima je dejal, da bi moral biti zaradi tega, kar je storil, mrtev. V stanovanju so našli sedem lobanj, dve srci in človeško meso, kasneje pa še dva skeleta, odrezane roke in dve telesi v sodih s kislino. Kasneje je priznal umore vseh naštetih moških. Skupaj je med letoma 1978 in 1991 umoril 17 ljudi, ki so bili bodisi temnopolti, azijskega ali latinskega porekla, stari 14–33 let. "Nikoli nisem želel svobode. Vedno sem si želel, da bi umrl. Vedel sem, da sem bolan ali zloben ali pa kar oboje. Zdravniki so to potrdili in zdaj sem dosegel notranji mir. Vem, koliko bolečine sem povzročil. Družinam sem prizadejal veliko gorja in za to mi je žal," je domnevno Dahmer dejal na sodišču.

Leta 1992 je bil obsojen na večkratno dosmrtno ječo (na 957 let zapora oz. 16 doživljenjskih kazni), potem ko so ga spoznali za prištevnega. Kazen je služil v zaporu Columbia Correctional Institution, kjer ga je 28. novembra 1994 skupaj z zapornikom Jessejem Andersonom s kovinsko ročko za utež v prostoru s tuši umoril sojetnik Christopher Scarver. Dahmer je umrl zaradi hudih ran na glavi. Scarver je dejal, da so jih pazniki namenoma pustili nenadzorovane v njegovi bližini, saj so vedeli, da ju sovraži. Dahmer naj bi sicer v zaporu postal vzoren kristjan, a so priče dejale, da svojih dejanj v resnici ni nikoli obžaloval. "Nekateri ljudje se v zaporu pokesajo za svoje grehe – on ni bil eden izmed njih," je leta 2015 dejal Scarver.