Kdo je Elon Musk, norčavi tehnološki vizionar?

50-letni Elon Reeve Musk, kot je njegovo polno ime, je južnoafriško-kanadsko-ameriški poslovnež, filantrop in inženir. Rodil se je v južnoafriški prestolnici Pretoria leta 1971. Svojo kariero je začel leta 1995, ko je skupaj z bratom Kimalom ustanovil podjetje Zip2, ki je razvijalo storitve za turistične vodiče. Njegova mama Maye Musk (dekliško Haldeman) je Kanadčanka, oče Errol Musk pa Južnoafričan. Mama je bila model in dietetičarka, oče pa elektromehanik, pilot, inženir, mornar, svetovalec in gradbeni investitor. Elon ima mlajšega brata Kimbala (1972) in mlajšo sestro Tosco (1974). Odraščal je v Pretorii s srebrno žlico v ustih – družina je imela v lastni eno največjih hiš v prestolnici. Ko sta se starša leta 1980 ločila, je Musk večino časa preživel z očetom, čeprav je odločitev, da bo živel z njim, kasneje obžaloval. ''Grozen človek je. Storil je vse grozne reči, ki človeku padejo na pamet.'' Poleg brata in sestre ima po očetovi strani še polsestro in polbrata.

Že pri desetih letih se je začel zanimati za računalništvo in računalniške igre. Ko je v njegove roke prišel 8-bitni računalnik Comodore VIC-20, je kmalu začel nabirati prve programske kilometre. Že pri dvanajstih je imel poslovno žilico, potem ko je prodal kodo za računalniško igrico Blastar, ki je bila zasnovana v programskem jeziku za začetnike BASIC, in sicer za cca. 500 ameriških dolarjev. Kot otrok je bil introvertiran in drugačen, vrstniki so ga pogosto zbadali in se znašali nad njim. Nekoč je bil hospitaliziran, potem ko ga je skupina fantov porinila po stopnicah. Po končani srednji šoli je nekaj mesecev obiskoval univerzo, preden se je pri sedemnajstih (1989) preselil v Kanado, tudi  zato, da bi se izognil vpoklicu v vojsko. Državljanstvo je dobil na podlagi mame , to pa mu je omogočilo lažjo pot v ZDA, kar je bil tudi njegov cilj. Prvo leto je živel pri sorodnikih v mestu Saskatchewan in si kruh služil z nizkokvalificiranimi deli na žagi, kmetiji ipd. Živel je na robu revščine, se boril z depresijo in se ogrel za filozofsko in versko literaturo. Ste vedeli, da je nasvete, ki jih je kasneje uporabljal, črpal tudi iz knjige Štoparski vodnik po galaksiji? Spraševal se je, kaj bo v prihodnosti vplivalo na človeško usodo. Sam je menil, da so to internet, prehod na obnovljive vire energije in kolonizacija vesolja. Da bi uresničil svoje želje, je potreboval veliko denarja. Danes je vreden skoraj 300 milijard ameriških dolarjev (pribl. 263 milijard evrov). Kako se je dokopal do njih? Gremo lepo po vrsti ...

Leta 1990 se je Musk vpisal na univerzo Queen's University v kanadskem Kingstonu, dve leti kasneje pa se prepisal na univerzo v Pensilvaniji, kjer je leta 1997 diplomiral iz ekonomije in fizike. Za tem se je preselil v Kalifornijo. Leta 1994 je čez poletje opravljal dve pripravništvi v Silicijevi dolini. Leta 1995 je bil sprejet na doktorski študij na univerzi Stanford, a študij pustil po vsega dveh dneh in namesto študijske izbral poslovno pot, potem ko ga je premamil internetni ''bum''. Medtem je poskušal dobiti službo pri slovitem računalniškem podjetju Netscape, a se na njegovo prošnjo niso odzvali. Še istega leta je z bratom in Gregom Kourijem v Palo Altu (Kalifornija) ustanovil omenjeno start-up podjetje Zip2 (sprva se je imenovalo Global Link). Leta 1999 sta ga podjetju Compaq Computer prodala za 307 milijonov ameriški dolarjev. Istega leta je Musk soustanovil spletno banko X.com, ki je bila ena prvih spletnih bank, priznanih od države. Muska so investitorji smatrali za neizkušenega in na mestu izvršnega direktorja ga je zamenjal Bill Harris. Leta 2000 se je podjetje v izogib nepotrebni konkurenci združilo s spletno banko Confiny, iz katere je izšel vsem dobro znani PayPal, ki je bil sicer del plačilnega sistema banke Confiny in ki je bil bolj priljubljen od X.Comove storitve. Musk se je vrnil na mesto izvršnega direktorja, a ne za dolgo. Notranje razprtije, pomanjkanje strategije in tehnične težav so vodile do tega, da ga je leta 2000 zamenjal Peter Thiel, sicer eden od dveh ustanoviteljev podjetje Confiny. Leta 2001 se je podjetje preimenovalo v PayPal, ki ga je leta 2002 za 1,5 milijarde dolarjev kupil eBay. Musk je kot največji deležnik (11,7 odstotka delnic) prejel več kot 100 milijonov dolarjev.

Leta 2002 je Muska začel osvajati vesolje, potem ko je ustanovil vesoljsko transportno podjetje SpaceX, ki je postalo prvo zasebno podjetje, ki je svoje vesoljsko plovilo poslalo na Mednarodno vesoljsko postajo (Dragon leta 2012) in prvo zasebno podjetje, ki je v vesolje poslalo astronavte, ki so krožili do Mednarodne vesoljske postaje (SpaceX Crew Dragon Demo-2 leta 2020). Leta 2015 je z orbitalno raketo Falcon 9 SpaceX poskrbel za prvi vertikalni vzlet ter navpični propulzivni pristanek. SpaceX je zaslužen tudi za zloglasni projekt Starlink (omrežje satelitov na nizki zemeljski tirnici), s katerim želi v vesolje poslati toliko komunikacijskih satelitov (v vesolju je trenutno 1.378 majhnih satelitov, ki skrbijo za satelitsko internetno omrežje), da bodo ti omogočili internetni dostop na Zemlji brez sivih con. Omrežje naj bi pokrivalo ves svet med geografskimi širinami 70 stopinj severno in južno. Nedavno je Musk sporočil, da podjetje začenja program, v okviru katerega naj bi razvijali tehnologijo za črpanje CO2 iz ozračja, ki bi ga uporabili kot pogonsko gorivo za rakete.

Leta 2004 je Musk trnek vrgel na mlado podjetje (ustanovljeno je bilo leta 2003), ki je izdelovalo električna vozila – Tesla Motors (danes Tesla). To je želelo postati številka ena med podjetji za množično proizvodnjo električnih vozil. Z vložkom, visokim skoraj sedem milijonov, je postal največji deležnik in predsednik uprave, izvršni direktor pa leta 2008, potem ko je podjetij zašlo v težave. Zaradi napak pri razvoju in visokih stroškov izdelave je podjetje nujno potrebovalo finančno injekcijo. Musk je prevzel aktivnejšo vlogo v podjetju in prodal tudi svojega mclarna F1, ki ga je kupil leta 1999 za pribl. 670.000 evrov, da bi podjetje izplavalo iz težav in bi lahko nadaljeval svojo vizijo. Leta 2009 je po poravnavi na sodišču postal soustanovitelj Tesle. Ta je svoje prvo električno vozilo izdelala leta 2008. Roadster je bilo takrat prvi serijski avtomobil z litij-ionsko baterijo. Podjetje je od leta 2010 tudi na borzi.

Leta 2006 je Musk je ustanovil podjetje s solarno energijo SolarCity, ki ga je leta 2016 kupila Tesla in je po združitvi postalo Tesla Energy. Ta vgrajuje sisteme za proizvodnjo sončne energije, ki omogoča samooskrbno proizvodnjo elektrike za domačo uporabo. Leta 2013 je bil SolarCity drugi največji ponudnik sončne energije v ZDA. Kasneje je Musk soustanovil še podjetje OpenAI, neprofitno raziskovalno podjetje, ki – kot kontrapunkt korporacijam – razvija človeku prijazno umetno inteligenco (zaradi navzkrižja interesov ga je zapusti leta 2018), pa zagonsko podjetje Neuralink (2016), nevrotehnološko podjetje, ki se ukvarja z vsadljivimi možganskimi vmesniki (BCI). Kot je povedal Musk, bo šlo za ''vmesnik med možgani in računalnikom, ki bo človeku omogočal, da ostane v koraku s časom z napredno umetno inteligenco.'' Podjetje si prizadeva za vsaditev brezžičnih možganskih čipov, ki bi pomagali pri zdravljenju nevroloških bolezni, kot so demenca, Alzheimerjeva bolezen, možganske kapi in poškodbe hrbtenjače ter druge resne možganske bolezni. Del navdiha Muska za ustvarjanje podjetja je znanstveno-fantastični koncept Nevralna čipka, ki je del izmišljenega vesolja v seriji romanov Škota Iaina M. Banksa ''Kultura'' o družbi medzvezdnih humanoidov. ''Menim, da imamo možnost, da nekomu, ki ne more hoditi ali uporabljati rok, omogočimo, da lahko spet hodi,'' se nadeja Musk. ''Podjetje izvaja veliko testiranj na opicah in vsi so uspešni, kar dokazuje, da je čip varen.'' S testiranjem možganskih čipov na ljudeh bi Neuralink lahko začel že leta 2022.

Istega leta je ustanovil še podjetje The Boring Company, ki gradi (futuristične) predore in je svoj čas prodajalo metalce ognja. Glavno poslanstvo podjetja je zmanjšanje prometa v velemestih, in sicer tako, da bi z novodobno tehnologijo čim več vozil preusmerili pod zemljo. Idejo o potovanju znotraj cevi s skoraj zvočno hitrostjo – t. i. superhitri transportni sistem Hyperloop – je Musk predstavil že leta 2013. Hyperloop je oblika hitrega in energetsko učinkovitega prevoza v cevi z nizkim tlakom. V kombinaciji z brezstičnim pomikanjem vozil v cevi se v tem primeru močno zmanjšana količina trenja, zato se porabi bistveno manj energije. Transportna vozila naj bi dosegala hitrost do 1.220 km/h.

Musk je z uspehi na več koncih postal šele drugi poslovnež v Silicijevi dolini, ki se je podpisal pod tri podjetja, katerih tržna kapitalizacija je presegla milijardo ameriških dolarjev.

Vizionarski industrialec, ki je svoje življenje posvetil vesoljskim in alternativnim tehnologijam in v katerem mnogi vidijo kombinacijo Thomasa Edisona, Henryja Forda, Howarda Hughesa in očeta Appla, Steva Jobsa, je leta 2000 med obiskom Južne Afike staknil nevarno obliko malarije in skoraj umrl. Tistega leta se je tudi prvič poročil. Musk se je s svojo prvo ženo, kanadsko avtorico Justine Wilson, sicer spoznal že na univerzi v Kanadi. Dve leti po poroki se je soočil s smrtjo sina Nevade Alexandra, ki je umrl zaradi sindroma nenadne smrti dojenčka (SIDS), star 10 mesecev. Nato sta se odločila za oploditev in vitro in leta 2004 sta se jima rodila dvojčka Xavier in Griffin, ki so jima leta 2006 sledili trojčki Kai, Saxon in Damian. Par se je leta 2008 ločil. Imata skupno skrbništvo. Leta 2008 se je Musk zaljubil v igralko Talulah Riley in se z njo leta 2010 tudi poročil, se od nje leta 2012 potem ločil in leta 2013 znova poročil. Drugo zahtevo za ločitev je vročil leta 2014, a je bila ločitev izpeljana šele leta 2016. Nato je bil v vezi z igralko Amber Heard, ki naj bi ji dvoril že vse od leta 2012. Igralec Johnny Depp je Muska obtožil, da je imela Heardova njim afero, ko je še bila poročena z Deppom, kar pa sta oba zanikala. Od leta 2018 je v vezi s kanadsko glasbenico Grimes (po navedbah Muska sta delno ločena), ki mu je meja leta 2020 povila šestega otroka, sina, ki sta mu nadela nenavadno ime: X Æ A-12, a sta ga bila primorana spremeniti v X AE A-XII Musk, saj ni bil v skladu s tamkajšnji pravilnikom o osebnih imenih.

Musk, ki je nedavno razkril, da trpi za nevidnim Aspergerjevim sindromom – gre za obliko avtizma, ki se kaže v tem, kako človek razume svet okoli sebe, kako procesira informacije in vzpostavlja odnose z drugimi ljudmi – se kot človek mnogih talentov in rešitelj udejstvuje na številnih področjih. Leta 2018 je tako predstavil idejo, kako bi iz jame na Tajskem rešili 12 mladih nogometašev in njihovega trenerja. Za reševanje je bil pripravljen ponuditi svoje inženirje. Na Twitterju je predstavil načrt reševanja iz podzemne jame na severu Tajske. Predlagal je, da bi reševalci skozi jamo napeljali napihljivo cev oz. serijo napihljivih cevi. Otroci bi se tako lahko brez znanja plavanja in potapljanja rešili iz jame. Pred časom je predstavil tudi robota sužnja, ki bi človeka odrešil dolgočasnih opravil.