Kako nastane strela?

Kaj sploh je strela? Gre za naraven električni fenomen, ki ga tvorita blisk in grom. Posebej v poletnih mesecih gre za precej pogost pojav. Da strela nastane, morajo biti izpolnjeni določeni vremenski pogoji, to so nevihtni oblaki, ki nastanejo, ko je v zraku dovolj vlage, kondenzacijskih delcev in toplote. Blisk pomeni razelektritev med oblaki, deli oblaka ali oblakom in tlemi. "Pred nevihto je pri tleh in v oblaku skoraj enako število pozitivnih in negativnih nabojev, recept za nastanek strele pa se začne z ločevanjem naboja," je za 24ur.com zapisal vremenski prognostik Rok Nosan.

Strele v oblakih torej nastanejo, ko pride do ločitve naboja. V zgornjem delu oblaka je pozitivni, v spodnjem pa negativni naboj, do česar pride, ker vodne kapljice zaradi navpičnih vetrov trkajo ob ledene delce v oblaku in izgubljajo elektrone, posledično pa pride do presežka negativnega naboja v spodnjem delu oblaka. Pomembno vlogo igrajo še ledena zrna in kapljice, ki jih vzgornik, ki ohranja nevihto, nosi navzgor, pri čemer večja zrna padejo dol. Drobne kapljice, ledeni kristalčki in težja ledena zrna, ki letijo navzgor oz. navzdol, ob tem trkajo med sabo in se nabijejo s pozitivnim ali negativnim nabojem. Z ločevanjem naboja spodnji deli oblaka postajajo negativno nabiti, zgornji deli pa pozitivno. To ustvarja pogoje, da se med njima pojavi močno električno polje, ki omogoča nastanek strele. Ko se v spodnjem delu oblaka začne kopičiti negativni naboj, se pod njim na zemlji pojavi pozitivni naboj, ki se kopiči na izpostavljenih točkah.

Prevodnik med oblakom in zemljo ob kritični vrednosti električnega polja znotraj oblaka 'za potrebe' strele postane zrak, ki ionizira, saj se v zraku elektroni ločijo od atomov in molekul ter se vzpostavi stanje plazme, ko elektroni prosto potujejo. Ko pri dovolj veliki napetosti med tlemi in oblakom zrak postane prevodnik oz. vodnik, "se začne iz oblaka proti tlom kot po lestvi spuščati nam neviden stopničasti vodnik. To je vodilna ali postopna strela. Ko eden od krakov te vodilne strele pride v bližino tal, iz izpostavljenih predmetov šine navzgor povratna ali glavna strela. V tako vzpostavljenem prevodnem kanalu steče električni tok, ki omogoča izenačitev nabojev med oblakom in tlemi. Zrak se segreje na približno 30 tisoč stopinj Celzija, kar vidimo kot blisk," pove Nosan. Naboj na spodnjem delu oblaka, med spodnjim delom oblaka in površjem, ki je prevodno in negativno nabito, lahko doseže napetostno razliko od 20 do 100 milijonov voltov. Glavnina strel preskoči med deli oblakov in oblaki, saj je tam električno polje močnejše kot med oblaki in tlemi, kjer 'pristane' le vsaka deseta strela.

Strela se v fazi potovanje razvija, saj do udara pride po več korakih, in sicer se sprva oblikuje lider, ki ga prepoznamo po rahli vijolični svetlobi, ki jo oddaja. Ta ima nenavadno obliko, ker potuje tam, kjer lažje pride do ionizacije. Ko lider potuje proti zemlji, se iz tal začne dvigovati streamer, ki ima pozitiven naboj. Ko se srečata, nastane prevoden kanal med strelo in tlemi in energija steče v zemljo – nastane pojav, ki mu pravimo udar strele. Ker se zrak v kanalu močno segreje, nastane blisk, grom pa nastane, ker se segreti zrak bliskovito razširi. Ker svetloba potuje hitreje kot zvok, blisk in grom nista časovno usklajena.

Kaj je povratni udar?

Običajno vsa elektrina iz oblaka ob prvem udaru strele ne odteče, zato mu pogosto sledi še več udarov. Gre za t. i. povratne udare (časovna razlika je zgolj nekaj milisekund), za katere je značilno, da elektrina iz oblaka odteče po istem kanalu kot pri prvem ali pa povratni udar uporabi zgolj delček kanala prvega in udari v tla blizu prvega udara, lahko pa tudi precej stran. Ves proces nastanka traja vsega eno desettisočinko sekunde.

Neposredni udar strele je za človeka običajno smrten, a teh je k sreči malo – zgolj 1 proti 700.000. V avtomobilu ste varni, saj avtomobili delujejo kot Faradayeva kletka, omejen prostor, ki razločuje električno polje.

Kako postopati v gorah v primeru nevihte?

Strele so zelo nepredvidljive, zato je mogoče govoriti le o večji verjetnosti, kam bo strela udarila, ni pa nekega splošnega pravila. Verjetnost, da nas zadene, tudi v hribih, je zanemarljivo majhna, a previdnost nikoli ni odveč. Kako ukrepati, če vas ujame nevihta v gorah, lahko preberete TU. Na kratko pa velja: Če nas nevihta ujame v gorah, se izogibajmo vrhovom in grebenom, izpostavljenim žičnicam in daljnovodom, prav tako se izogibajte stenam in bodite vsaj meter proč. Če ste izpostavljeni oz. na odprtem, počepnite in prekrižajte noge ter se zavijte v klobčič. Imejte čim manjši stik s površino, saj tako zmanjšate možnost poškodb zaradi zemeljskih tokov. Po možnosti stopite na nahrbtnik ali vrv.

Kaj je pozitivna strela?

Čeprav radi pravimo, da strela nikoli ne udari dvakrat na isto mesto, to ne drži, drži pa, da lahko udari tudi več kot 15 kilometrov proč od nevihte. Strela namreč lahko potuje veliko kilometrov pred nevihto in udari tudi na mestih z jasnim nebom. Večina strel udari iz spodnjega dela oblaka, kjer je negativni naboj, lahko pa tudi iz zgornjega, kjer je pozitivni – gre za t. i. pozitivne strele. Te strele udarijo nekaj kilometrov stran od nevihtnega oblaka in dejansko udarijo 'kot strela z jasnega'. Je precej močnejša in pogostejša pozimi, prav tako povzroči več škode kot 'negativna' strela.

Še vedno velja staro pravilo, kako izmerimo oddaljenost nevihte, kar storite tako, da čas (sekunde) med bliskom in grmenjem pomnožite s 300 in dobite razdaljo do nevihte v metrih. Če je med bliskom in gromom preteklo pet sekund, je je nevihta poldrugi kilometer proč.

Kdaj je najbolj nevarno?

Najnevarnejši obdobji nevihte sta uvod in zaključek. Pri tem je dobro upoštevati pravilo 30:30, ki pove, da je nevihta na pogojno varni razdalji, to je 10 kilometrov, če med bliskom in gromom preteče vsaj 30 sekund, pa tudi, da s potjo ne smemo nadaljevati, dokler ne mine 30 minut, odkar smo videli in slišali zadnji blisk oz. grom.