Kaj pravi znanost na zgodbe o duhovih?

Starodavni Delfi in ogljikov monoksid

Včasih je nadnaravne dogodke mogoče razložiti tudi z nenavadnimi, a zelo resničnimi pojavi, ki se dogajajo pod zemeljskim površjem. Spomnimo se samo na oraklje iz grškega mesta Delfi in njihovo napovedovanje prihodnosti. Nekateri so verjeli, da je Pitijino stanje transa nekaj nadnaravnega in paranormalnega; lahko je govorila z duhovi, bogovi in drugimi mitološkimi bitji. Ljudje so prihajali k njej samo zato, da bi poslušali njene vizije in videli starodavno medijsko komuno z nevidnimi onostranskimi bitji. Je bila vse to le potegavščina? Verjetno ne. Znanstveniki se skoraj soglasno strinjajo, da so verjetno prav ogljikovodikovi plini iz bituminoznega apnenca pod zemljo, nad katerim je stalo mesto Delfi, krivi za Pitijin trans in halucinacije. Ekipa geologov z Univerze Wesleyan naj bi v bližnji izvirski vodi odkrila tudi etan, metan in etilen. 

Nepredelana travmatična izkušnja

Ena od teorij, zakaj nekateri živi vidijo mrtve, je povezana tudi s tem, kako možgani predelujejo travme. Na podlagi študije, ki zajema 88 ljudi, ki so med letoma 1974 in 1984 potrebovali psihiatrično pomoč, je dr. Lenore Terr prišel do zaključka, da so številna poročila o duhovih posledica halucinacij. Ti ljudje so namreč imeli življenjsko ogrožajoče izkušnje, zaradi njih pa so trpeli za posttravmatsko stresno motnjo. Pogosto so poročali, da vidijo, vohajo, slišijo ali občutijo prisotnost duhov in drugih bitij. Huda travma lahko privede do halucinacij, kar se manifestira kot zunanji glasovi ali podobe.

Spalna paraliza

Zelo pogosta razlaga, zakaj noč tako radi povezujemo s paranormalnimi izkušnjami, je spalna paraliza, ki je po besedah znanstvenikov podobna ’sanjanju z odprtimi očmi’. Strokovnjaki tega področja pojasnjujejo, da zelo žive, realistične sanje pogosto doživljamo v fazi REM, ko se nam oči pod vekami zelo hitro premikajo. Ob tem pa se preostalo telo ne more premikati oziroma je negibno, zato ljudje to doživljajo, kot bi bili paralizirani. Tovrstna izkušnja je pogosto povezana z nočnimi morami, zato vse skupaj radi razložimo z besedami, da smo čutili težo na telesu, nenavadne občutke, celo fizično prisotnost. Znanost pravi, da gre verjetneje za grozljive sanje v na videz budnem stanju. 

Moč sugestije

Sugestija je zelo močno orodje manipuliranja s človeškim umom, v zadnjem času pa je bilo na to temo narejenih kar nekaj raziskav, ki vključujejo paranormalne dogodke. Richard Wiseman je leta 2003 za znanstveno revijo British Journal of Psychology izvedel dva poskusa, katerih namen je bil preučiti moč sugestije v okolju spiritualne seanse in ugotoviti, kolikšno moč ima pri tem vera v paranormalno. V poskusu je bil udeležen lažni medij, ki si je izmislil, da se je miza med klicanjem duhov premaknila, čeprav je ves čas poskusa ostala nepremična. Izkazalo se je, da so verniki v paranormalno pogosteje verjeli sugestijam medija kot tisti, ki so bili bolj skeptični.

EMF-naprave

Če ste ljubitelj televizijskih oddaj o duhovih, zelo verjetno poznate naprave EMF, ki jih uporabljajo ’lovilci duhov’. A EMF-naprave so v resnici dokaj nezanesljive, saj jih lahko sprožijo že mobilni telefoni, baterije in podobna tehnika. Pri raziskovanju povezanosti paranormalnih pojavov in EMF-naprav se je izkazalo, da stoji za tem kar nekaj znanosti. Naša ušesa imajo sicer težavo pri zaznavanju frekvenc, nižjih 20 Hz. Kljub temu pa jih telo lahko zazna, saj občutimo nelagodje, mrzlico, nervozo in strah. Ko začne delati domišljija, pa nas seveda ponese v strašljive zgodbe. 

Pareidolija

Občutek prisotnosti duha lahko ustvarijo tudi naši možgani, in sicer s pojavom pareidolije, ki je neke vrste ’napaka’ v samozavedanju. Gre za povsem normalen in naraven pojav, ki ga občasno doživljamo vsi. Ste kdaj videli različne podobe v oblakih ali kavi ali celo obrazne poteze na nekaterih predmetih? To je to. Gre za sposobnost, ki je našim prednikom pomagala preživeti, saj jim je omogočala prepoznavanje potencialnih nevarnosti, skritih v okolju. Carl Sagan je v svoji knjigi Svet demonov iz leta 1995 razširil idejo, da je pareidolija razlog, zakaj vidimo duhove. Ta igra naših možganov pojasnjuje, zakaj si svetlobo, sence in različne figure razlagamo kot nekaj nadnaravnega, sploh če vključimo še svojo domišljijo.