IQ in EQ: Kako razvijemo čustveno inteligenco?

Zakaj je čustvena inteligenca tako pomembna? 

Verjetno se vsi zavedamo, da najinteligentnejši ljudje v življenju niso vedno tudi uspešni in izpolnjeni. Nekdo lahko akademsko briljira, a je v osebnih odnosih popolnoma neuspešen in nesrečen. Inteligentne sposobnosti ali IQ torej niso dovolj za doseganje uspeha na vseh področjih; zato potrebujemo tudi čustveno inteligenco oziroma EQ. Resnica pa je, da sta IQ in EQ najučinkovitejša v tandemu.

Čustvena inteligenca vpliva na uspešnost pri študiju ali na delovnem mestu, saj pomaga pri  krmarjenju med raznolikimi odnosi na delovnem mestu, vodenju in motiviranju drugih ter odličnosti v karieri. Ko gre za ocenjevanje kandidatov za zaposlitev, številna uspešna podjetja ocenjujejo tudi njihov čustveni količnik. Prav tako čustvena inteligenca vpliva na telesno zdravje – če ne morete obvladovati čustev, verjetno težko obvladujete tudi stres, kar lahko sčasoma privede do zdravstvenih težav. Pomemben vpliv pa ima tudi na duševno zdravje, saj lahko nekontrolirana čustva in stres vplivajo tudi na počutje, zaradi česar ste dovzetnejši za tesnobo, depresijo ali druge duševne motnje. Če težko razumete in obvladujete svoja čustva, imate zelo verjetno težave tudi v medosebnih odnosih, kar pomeni, da ima EQ velik vpliv tudi na intimna in prijateljska razmerja. Če ste v stiku s čustvi, lahko bolje izrazite svoje počutje in razumete, kako se počutijo drugi. To pa omogoča učinkovitejšo komunikacijo in vzpostavljanje trdnejših odnosov tako v službi kot v zasebnem življenju. Nenazadnje pa čustvena inteligenca pomembno vpliva tudi na socialno inteligenco, saj vas poveže z drugimi ljudmi in svetom okoli vas.

Čustveno inteligenco opredeljujejo štirje temelji.

→ Samoupravljanje – zmožnost nadziranja impulzivnih občutkov in vedenj, zdravo upravljanje čustev, prevzemanje pobude in prilagajanje spreminjajočim se okoliščinam.

Ko ste pod stresom, se vaše sposobnosti jasnega razmišljanja in natančnega ocenjevanja čustev (tako svojih kot tujih) zmanjšajo. Čustva so pomembna, saj vam dajejo informacije o sebi in drugih, toda ob stresu, ki vam vzbuja nelagodje, postanete preobremenjeni in lahko izgubite nadzor nad seboj. Z zmožnostjo obvladovanja stresa se naučite prejemati tudi manj prijazne informacije, ne da bi te prevladale nad vašo samokontrolo. Na ta način imate nadzor nad impulzivnimi občutki in vedenjem, upravljate s čustvi na zdrav način, prevzamete pobudo, izpolnjujete zaveze in se prilagodite okoliščinam.

→ Samozavedanje – prepoznavanje lastnih čustev in njihovega vpliva na misli in vedenje; poznavanje svojih prednosti in šibkosti ter zdrava samopodoba.

Obvladovanje stresa je le prvi korak k čustveni inteligenci. Vaša sposobnost obvladovanja osnovnih občutkov, kot so jeza, žalost, veselje in strah, je v veliki meri odvisna od kakovosti in doslednosti čustvenih izkušenj v najzgodnejših letih, ob vaših starših. Če so ti razumeli vaša čustva ter jih znali ovrednotiti in nasloviti, potem ste odrasli v čustveno stabilno osebo. Če pa so bile vaše čustvene izkušnje zmedene, strašljive in boleče, ste se verjetno poskušali distancirati od vaših čustev. Toda sposobnost povezovanja oziroma stika s svojimi čustvi je ključnega pomena za razumevanje tega, kako čustva vplivajo na vaše misli in dejanja. To lahko dosežete z vadbo pozornosti oziroma čuječnosti, meditacijo, trenutki, ko ste sami s seboj, in terapijo. 

→ Družbena zavest – empatija in razumevanje čustev, potreb in skrbi drugih ljudi; razumevanje čustvenih namigov ter prepoznavanje dinamike moči v skupini in organizaciji.

Družbena zavest omogoča prepoznavanje in razlago predvsem neverbalnih, včasih zelo subtilnih znakov, ki jih drugi uporabljajo v komunikaciji z vami. Ti znaki vam dajo vedeti, kako se druga oseba počuti, kako se njeno čustveno stanje spreminja in kaj je zanjo resnično pomembno. Na ta način lahko razberete in razumete dinamiko v skupini in njeno čustveno doživljanje. Družbena zavest zahteva vašo popolno prisotnost v trenutku, sledenje toku čustvenih odzivov oseb na drugi strani ter obenem tudi pozornost na spremembe v lastnem doživljanju. 

→ Upravljanje odnosov – vedenje, kako razvijati in vzdrževati dobre odnose, jasno komunicirati, navdihovati in vplivati na druge ter kako dobro sodelovati v skupini in obvladovati konfliktne situacije.

Dobro sodelovanje z drugimi je proces, ki se začne s čustvenim zavedanjem in vašo sposobnostjo prepoznati in razumeti, kaj doživljajo drugi. Ko je torej čustveno zavedanje razvito, lahko učinkovito nadgrajujete dodatne socialne in čustvene veščine, s katerimi bodo vaši odnosi  učinkovitejši in bolj izpolnjeni. Ponotranjite moč neverbalne komunikacije, s katero pošiljate drugim sporočila o tem, kaj si mislite in čutite. Prepoznavanje tovrstnih sporočil ima veliko vlogo pri izboljšanju odnosov. Konflikti so neizogibni, zato se jih naučite videti kot priložnost za zbližanje z drugimi. 

Spretnosti čustvene inteligence se lahko naučite kadar koli, vendar se je treba zavedati, da obstaja razlika med tem, da se nekaj naučimo, in tem, da to tudi znanje tudi uporabljamo v praksi. To, da veste, da bi morali nekaj storiti, še ne pomeni, da boste to tudi storili – še posebej če vas prevzame stres, ki preglasi še tako dobre namene. Če želite trajno spremeniti vedenje, ki zdrži tudi pod pritiski, je treba ponotranjiti vse štiri omenjene temelje čustvene inteligence in delovati na tej podlagi.