Domača popravila: varjenje za začetnike

Pri varjenju je pomembno, da ne precenimo svojih sposobnosti. Preden se lotite varjenja – ne tem mestu govorimo o elektrovarjenju z elektrodo oz. t. i. ročnem obločnem varjenju, ki je najbolj vsestransko in preprosto (uporablja se za vse vrste materialov ter manj in bolj zahtevne zvare) – se primerno zaščitite, če je le mogoče, s karseda prekrivnimi oblačili in usnjenimi čevlji, priporočamo pa tudi usnjen predpasnik. Oči oz. obraz si zaščitite z ročnim ščitom ali posebno čelado (zatemnitveno varilno masko), ki je dražja izmed obeh možnosti, a vam daje proste roke. Nikoli, ampak res nikoli ne glejte neposredno v soj isker brez ustrezne zaščite, saj si lahko ob tem poškodujete oči.

Pri elektrovarjenju z varilno elektrodo (paličico z oplaščenjem) lahko varite na prostem. Pri tej vrsti varjenja je elektroda vpeta v držalo, ki je po kablu povezano z enim polom vira varilnega toka. Drugi del vira varilnega toka je povezan z varjencem. Pri tem elektroda služi kot anoda (pozitivni pol), varjenec pa kot katoda (negativni pol). Elektrodo stisnete s ščipalko (držalom elektrode), drugi del, t. i. masni kabel oz. maso, pa pripnite na železo, ki bi ga radi zvarili. Na aparatu nastavite varilni tok na cca. 100 amperov. Ne dovolite, da bi se vam varilna elektroda med varjenjem "prilepila" na železo – to sicer zahteva malce vaje. Zvar bo lep, če vam uspe narediti varilno jamico. Po koncu odstranite žlindro (to je raztopina oksidov, ki nastane pri taljenju rud in rafiniranju kovin) in očistite zvar. Žlindro odstranite z nežnim tolčenjem ali brušenjem.

Varilna elektroda ima več funkcij. Med varjenjem se ustvarja plin, ki stabilizira oblok – električni tok v obliki svetlobnega in toplotnega loka med konicama elektrod, ki se vzpostavlja s kratkim stikom – ter prepreči oksidacijo vara in nastanek mehurjev. Ob tem se tvori žlindra, ki zmanjšuje napetost na varjencu, veže nase nečistoče in pripomore k enakomernemu ohlajanju. Najpogosteje se uporabljajo rutilne elektrode, ki nosijo oznako R. Te se namreč enostavno vžgejo in gorijo enakomerno, odstranjevanje žlindre pa je preprosto.

Postopek varjenja

Predno se lotite varjenja. Z varjenca očistite nečistoče, rjo in barvo ter ga zbrusite. Dele, ki jih želite zvariti, položite skupaj in nato masni kabel pritrdite na prosto mesto na varjencu. Šive sprva zvarite samo na posameznih točkah, saj to omogoča, da zvar popravite in preprečite, da bi se material zaradi vročega obloka skrivil. Nato očistite žlindro in stična mesta zvarite v celoti. Če je zvar zgolj na površini varjenca, povezava med materialoma ni dovolj močna in ste delali s prešibkim varilnim tokom. Če je varilni tok premočan, se na obdelovancu stopi preveč materiala. Če je zvar po odstranitvi žlindre rahlo izbočen, pa ste delali z optimalnim varilnim tokom. Ko ga pobrusite z brusno ploščo, ostane vidna zgolj kovina. Najboljši je varek – to je zvar, ki je narejen z enim premikom po površini.

Naklon elektrode – pri obločnem varjenju se uporabljajo elektrode z dolžino od 250 do 500 milimetrov in premeri od 1,5 do 6 milimetra – proti osi zvara naj bo med 60 in 90 stopinjami.