96 milijonov žogic varuje vodo pred nevarnostjo z neba

Če ste v zadnjih nekaj letih videli fotografijo ali video posnetek največjega vodnega zajetja v ameriškem Los Angelesu, ste se verjetno vprašali, kaj predstavlja več kot 96 milijonov žogic na površini zajetja in čemu so namenjene. Brez skrbi, tam so s prav posebnim namenom. Gre sicer za žogice, ki so v svetu znane kot 'ptičje kroglice'. Prvotno so bile zasnovane kot pripomoček pri rudarjenju, pozneje so jih začeli uporabljati za boj proti pticam v zračnem prometu - nihče namreč ne želi videti ali doživeti, da se kakšna ptica slučajno ujame v motor letala in tako morda povzroči letalsko nesrečo. Tudi na vodnem površju so deloma namenjene preganjanju ptic, saj njihova okrogla in spolzka površina tem živalim močno otežuje pristajanje in jih tako ni težko držati stran od strupenih odpadkov v ribnikih.

A kroglice v vodnem zajetju v Los Angelesu v Kaliforniji imajo po poročanju spletnega Youtube kanala Veritasium še eno zelo pomembno nalogo. Gre namreč za območje, ki je znano po dolgih vročih in sušnih obdobjih in te žogice po eni strani preprečujejo izparevanje zajete vode, obenem pa so tudi  izvrsten pokrov, ki preprečuje prodor sončnega zraka v vodo in jo tako ohranja hladnejšo, pri nižjih temperaturah pa je tudi manj izhlapevanja. Na ta način kroglice pomagajo pri zmanjševanju izgube vode za kar približno 500 milijonov litrov na leto. A to še ni vse. Zmanjšujejo tudi rast alg v zajetju in nasploh preprečujejo razvoj strupenih organizmov. Prav zaradi tega je manjša potreba po dodajanju klora.

Težava nastane, ko pride do reakcije različnih kemikalij

Voda, ki teče iz pip, je v večini držav razvitega sveta primerna za pitje, a to ne pomeni, da se v njej ne nahaja veliko različnih kemikalij. Te so tako rekoč nujno potrebne, saj lahko tako imenovana 'surova voda' škoduje zdravju. Pitna voda je obdelana s kemikalijami, ki odstranjujejo različne kontaminate – ti bi namreč utegnili biti škodljivi za ljudi. Govorimo sicer o zagotavljanju kakovosti in neoporečnosti, ki lahko včasih sproži tudi razvoj številnih težav, kot so tiste, ki so se leta 2009 razvile v zajetjih na območju Los Angelesa. Tamkajšnja voda je namreč vsebovala postani klor in kemično spojino bromid.

Ti spojini v manjših količinah običajno nista niti najmanjši problem. Ko se poleg njiju pojavi še tretji element, pa se lahko pojavijo težave. To se je zgodilo leta 2007 v Kaliforniji, vzrok nevšečnosti pa je bilo – verjeli ali ne – sonce. Rezultati raziskav so takrat razkrili, da je interakcija sonca s klorom povzročila spremembo bromida v bromat. V pitni vodi je bromat prisoten kot posledica uporabe ozona v pripravi vode, če surova voda vsebuje naravno prisotni bromidni ion. Na nastanek oz. koncentracijo nastalega bromata vplivajo koncentracija bromida, pH, temperatura, koncentracija raztopljenega organskega ogljika, količina uporabljenega ozona, čas. Pod posebnimi pogoji lahko bromat nastane v hipokloritnih raztopinah, ki se tudi uporabljajo za dezinfekcijo vode; reakcija je posledica prisotnosti bromida v surovinah (klor in natrijev hidroksid). Bromat lahko v nekaterih primerih povzroči akutne zastrupitve kože, povzročal bi lahko okvare ledvic in sluha, še posebej zaskrbljujoč pa je podatek, da bi lahko povečeval možnosti za nastanek rakavih obolenj.

Občutno cenejše kot ponjava

V Kaliforniji je voda zlato, tako da nihče ni bil preveč srečen, ko so zaradi vsebnosti bromata morali izprazniti celodnevno zalogo pitne vode. Prav ta katastrofa je odgovorne spodbudila k razmišljanju o tem, kako bi bilo zajetje najbolje zaščiti pred soncem. In ptičje kroglice so se izkazale za kreativno in poceni rešitev te sicer nenavadne težave. Prvi, ki jih je predlagal, je bil dr. Brian White, znanstvenik, ki je mestne uradnike uspel prepričati, da bi te kroglice dejansko lahko preprečile nastajanje bromata. Tako so jih leta 2008 prvič nasuli v vodna zajetja, a javnost je o njih začela množično poročati šele leta 2015. Takrat je v regiji zavladala suša in župan Los Angelesa Eric Garcetti je poudaril, da so se izkazale za koristne tudi pri preprečevanju izhlapevanja vode.

Tvorbo bromata preprečujejo zato, ker so izdelane iz polietilena visoke gostote, materiala, ki je odporen na UV žarke. Milijoni teh kroglic na površini vode preprečujejo prebijanje sončnih žarkov, prav tako pa tudi vplive vetra. Da bi zagotovili, da jih veter ne odpihne, je vsaka kroglica napolnjena z 200 grami vode. Gre za skorajda bizarno, a tudi izjemno preprosto rešitev, ki po eni strani preprečuje prodiranje sončne svetlobe, po drugi pa tudi ptičje iztrebke v vodi ter s tem nastanek škodljivih spojin. Odgovorni so razmišljali o konvencionalnih rešitvah te kalifornijske težave. Ena od očitnih rešitev je bila ponjava, ki bi služila kot pokrov in bi ščitila pred blatom, ptičjimi iztrebki in vsem ostalim, kar bi lahko padlo v vodo in jo onesnažilo. Za večino zajetij so takšna pregrinjala učinkovita rešitev, a ko je govora o največjem zalogovniku vode v Los Angelesu, bi takšna ponjava, glede na velikost, stala kar okrog 250 milijonov ameriških dolarjev (222,5 milijona evrov). Kroglice so bile torej cenejša rešitev.

Prednosti in slabosti

Ta rešitev se najverjetneje sicer ne bo uveljavila v vseh delih sveta, saj strokovnjaki pravijo, da je ta tvorba bromata nastala po edinstvenem spoju kemikalij. V Los Angelesu so te kroglice končale v njihovih štirih odprtih zajetjih. Po nekaj letih so jih odstranili, ohranili pa so jih samo v največjem rezervoarju. Njihov pokrov je dovolj, da zaščiti pitno vodo za kar 8.100 ljudi čez celo leto. A na drugi strani se pojavlja vprašanje, ali in koliko vode se potroši pri proizvodnji teh kroglic. Rezultati raziskave, ki so jo opravili leta 2018 in v kateri so sodelovale tri univerze, so razkrili, da se za izdelavo omenjenih žogic porabi več vode, kot je pozneje uspejo zaščiti. Cena posamezne kroglice znaša približno 4 dolarje (3,5 evra), prednost pa je, da jih je mogoče reciklirati in da je njihova življenjska doba vsaj deset let. Na površju morajo biti vsaj leto ali dve, da se voda pod njimi lahko povsem obnovi.