Je bila simbol arijske rase res Židinja?

Ostalo je pri obetavni karieri

Hessyjina starša, zakonca Levinson, sta v rodni Lativji študirala klasično glasbo in se leta 1928 na povabilo tamkajšnje operne hiše preselila v takrat še mirni Berlin ter pričela delati kot operna pevca. A njune sanje o bogati karieri in lepi prihodnosti so se kmalu razblinile. Po prihodu nacistov na oblast se je namreč začelo veliko preganjanje Židov. Tudi Levinsonova sta ostala brez službe v operi. Še več, zaradi njune verske pripadnosti so ju popolnoma izločili iz kulturnega življenja. To je bilo kruto obdobje, v katerem so nacisti v Berlinu preganjali Žide in jim jemali vse, tudi najosnovnejše pravice.

Ko je bila Hessy stara točno šest mesecev, jo je mama Polin Levinson peljala do enega izmed družinskih fotografov, da bi ta naredil njen portret, ki bi ga imela mati za spomin na njeno otroštvo. A takrat ni niti slutila, da ima priznani fotograf Hans Ballin s fotografijo male Hessy prav posebne namene. Prijavil jo je namreč na nacistični natečaj, na katerem so iskali tipičnega nemškega otroka, vzor arijske rase. Portret dojenčice z okroglimi, rdečimi lici, svetlikajočimi se velikimi očmi ter kvačkano čepico na glavi je zmagal. Da je bila Hessy Levinson Židinja – prav tako kot njena starša – ni vedel nihče, niti takratni propagandni minister in eden izmed Hitlerjev najožjih sodelavcev Joseph Goebbels, ki naj bi portret male Hessy kar osebno izbral v množici prijavljenih fotografij.

Hessy kot simbol arijske rase

Le nekaj mesecev zatem, ko je mama Polin ljubko Hessy dala fotografirati, sta Levinsonova otrpnila ob pogledu na časopis, ki sta ga dobila v nabiralnik. Portret njune hčerkice se je bohotil čez celo prvo stran družinske revije 'Sonne ins Haus' ('Sonce v dom'), osrednje nacistične postile, ki jo je izdal neomajen nacist Kurt Herrmann. Očeta, ki je moral potem, ko so ga zaradi verske pripadnosti izobčili iz javnega življenja, od vrat do vrat prodajati kramo nekega zakotnega kmetijskega podjetja, da je lahko preživel tričlansko družino, naj bi v trenutku, ko je svojo hčerko videl na prvi strani nacističnega časopisa, oblile solze, močno pretresena je bila tudi mati, ki si z dojenčico ni več upala zapustiti njihovega skromnega domovanja. Zavedala se je, da je nevarnost, da malčico prepoznajo, enostavno prevelika.

Fotograf se je želel »ponorčevati iz nacistov«

Otrok, ki so ga nacisti v časopisu slavili kot popoln primer arijske rase, je bila torej Židinja. »Pripovedovala mi je, da je fotografa vprašala, kaj si je mislil ob tem, ko je fotografijo poslal na natečaj, saj je še kako dobro vedel, da smo Židje,« se materinih besed danes spominja Hessy. Priznan berlinski fotograf naj bi ji odgovoril, da »se je hotel malo ponorčevati iz nacistov.« Na srečo v okrožju male Hessy niso nikoli razkrinkali. Ironično je, da so z arijsko raso obsedeni nacisti, tudi ko so njenega očeta leta 1938 za kratek čas aretirali, po celotnem Tretjem Rajhu veselo pošiljali razglednice s Hessyjino otroško fotografijo.

Iz Berlina v Pariz, pa na Kubo in v ZDA

Takoj ko so očeta izpustili iz zapora, je Hessyjina družina emigrirala v Pariz. Ko so nacisti prišli do Francije, so morali ponovno bežati. Tokrat so zatočišče našli na Kubi, od koder so se leta 1949 preselili v Združene države Amerike. Hessy Levinson je danes Hessy Levinson Taft in je profesorica kemije v New Yorku. Pred nekaj tedni je izraelskemu spominskemu centru Yad Vashem, obeležju žrtvam holokavsta, podarila revijo s svojo otroško fotografijo. Pravi, da kljub nevarni potezi Hansa Ballina, do fotografov danes goji »globoko spoštovanje«. »Čutim, da sem se malo maščevala. Občutek je podoben zadoščenju,« je dejala.