Znanstveniki so izumili 'tractor beam'

Večina tehnoloških navdušencev pozna tako imenovani vlečni žarek 'tractor beam' iz popularne znanstvenofantastične nanizanke 'Star Trek' (Zvezdne steze). V nanizanki so vesoljske ladje uporabljale neke vrste vlečnih žarkov, s katerimi so iz vesolja povlekli razne predmete in druge ladje.

In kot kaže, je znanstvenikom Avstralske nacionalne univerze to v malce manjšem obsegu uspelo. Uspeli so namreč povleči majhne delce skoraj meter in pol, pri tem pa so uporabili moč svetlobe.

Fiziki so lahko že dlje časa manipulirali z majhnimi delci, pri tem so uporabljali laserje, vendar so lahko delce premaknili le za nekaj milimetrov.

Andrei Rhode, raziskovalec, ki sodeluje pri projektu, je dejal, da so lahko te optične pincete premaknile delce v velikosti bakterije le nekaj milimetrov in še to samo v tekočini. Z novo tehnologijo pa lahko premaknejo predmet, ki je stokrat večji od bakterije preko enega metra v zraku.

Naprava, ki so jo v ta namen izdelali, deluje tako, da se votel laserski žarek ovije okoli steklenega delca. Zrak okoli delca se segreje, medtem ko votel center laserja ostane hladen. Delec začne nato potovati proti vročemu delu laserja, tam pa segrete molekule potiskajo delec nazaj proti sredini, kar delec v nekem smislu uklešči.

Majhen delček svetlobe pa se prebije v temni del laserja in segreje zrak na eni strani delca in ga začne potiskati po laserskem žarku proti izviru. Hitrost in smer delca lahko brez težav spreminjajo tako, da spreminjajo svetlost žarka.

Rode je dejal, da bi lahko tehnika delovala tudi na precej večje razdalje. „Z delcem in laserjem, ki smo ju testirali, bi ga lahko premaknili približno deset metrov.“

Ker za premikanje delcev potrebujejo segreti plin, ta tehnika v vesolju zaradi vakuuma ne more delovati, vendar ima tehnologija velik potencial tudi na Zemlji. Recimo za prenašanje nevarnih snovi.

„Te votle krogle, kot jih imenujemo, bi lahko uporabljali za dostavo mikroskopskih kemičnih snovi, se pravi kot neke vrste mikroskopske posode, vendar je potrebno narediti še mnogo poizkusov, saj ne vemo, kaj točno se dogaja znotraj krogle – v smislu segrevanja,“ je dejal David McGloin, fizik na angleški univerzi Dundee, ki je spremljal raziskavo avstralskih kolegov.