Solar probe plus je novo vesoljsko plovilo, ki naj bi prineslo odgovore. Za to pa bo moralo zdržati 2600 stopinj Fahrenheita, se pravi 1625 stopinj Celzija.
Vse kar je namenjeno proti Soncu je na poti k uničenju in tega se zavedajo tudi znanstveniki pri Johns Hopkins University Applied Physics Lab v Baltimorju, ki za NASO izdelujejo sondo. Zavedajo se, da bo uničena, vendar jo želijo čim dlje obdržati pri 'življenju' in med tem dobiti čim več podatkov.
Zaradi visokih temperatur pa to ne bo lahko. Ščiti, ki varujejo vesoljske ladje pri vstopu v zemeljsko atmosfero, so narejeni tako, da postopoma odpadajo in zgorijo, pri tem pa ščitijo ladjo pred visokimi temperaturami. Solar probe plus ne bo smela imeti takšnih ščitov, saj bi izgorevanje vplivalo na podatke, ki jih iščejo.
„Smisel misije je namreč zaznavanje delcev, pri izgorevanju ščitov pa bi merili odpadle delce, torej bi bila misija neučinkovita,“ je dejal Andy Dantzler, vodja projekta na univerzi.
Sonda mora biti tudi ekstremno lahka, da bodo lahko razvili hitrost, ki jo bo ponesla do Sonca. Letenje proti Soncu zahteva namreč veliko hitrosti.
Po približno osmih tednih bo sonda prišla v bližino svojega cilja. Sprva bo začela krožiti v orbiti okoli Sonca, nato pa bo počasi zmanjševala razdaljo. Proti koncu bo oddaljena le približno 6,5 milijona kilometrov, kar je bližje kot je bila katera koli druga ladja.
NASA pričakuje od misije, da bodo odkrili, kakšen je sončev mehanizem gretja, poleg tega pa bi radi odkrili tudi, kako ustvarja sončni veter (nenehen sunek delcev, ki prodirajo skozi sončni sistem in definirajo njegove meje).
„Želimo vedeti kaj pospeši plazmo,“ je dejal Dantzler. „Vemo, da so ključnega pomena magnetna polja, vendar ne razumemo, kako proces deluje.“
Projekt, ki se bo v prihodnjih letih uresničil, so sanje fizikov ter astronomov že več kot 50 let. Vendar do danes zaradi neprimerne tehnologije in tudi ogromnega proračuna takšen projekt ni bil mogoč.
„To bo zgodovinska misija, saj bomo obiskali del vesolja, kamor do sedaj nismo mogli.“
Poleg podatkov, ki jih želijo dobiti, pa bo sonda pripomogla k napovedi tako imenovanih solarnih neviht ter magnetskih motenj. Takšne nevihte lahko uničijo električne naprave, dovolj močna nevihta pa bi potencialno lahko poslala človeštvo nazaj v srednji vek.
Solar Probe Plus bo stala več kot milijardo dolarjev in naj bi proti Soncu poletela leta 2015, vendar se je datum že premaknili na 2018, predvsem zaradi ogromnega proračuna, ki ga projekt potrebuje.
KOMENTARJI (2)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV