Visoki obrati

Umetni možgani že čez dvajset let?

R.B.

17. 08. 2010 13.03

Sanje matematikov, računalničarjev in bionikov so že dolgo let simulirati in umetno ustvariti človeške možgane ali vsaj računalnik, ki bi bil zmožen preračunavati toliko operacij na enkrat. Vendar nismo daleč od odkritja.

Strokovnjak za umetno inteligenco Ray Kurzwell se že dolgo ukvarja z možnimi napovedmi, kdaj bomo lahko z enim računalnikom ali večimi simulirali človeške možgane v realnem času. Po najnovejših napovedih v njegovi knjigi The Singularity is near (Singularnost se nam bliža) naj bi se to zgodilo že čez 20 let.

Računalniška vezja napredujejo s svetlobno hitrostjo! FOTO: iStockphoto

Kot pravi Kurzwell, je človeštvo zelo blizu stvaritvi strojev, ki bodo močnejši od človeških možganov. Sprva naj bi človeške možgane lahko simuliralo več računalnikov, povezanih v oblak (preko omrežja oziroma spleta). Oblak računskih strojev naj bi bil hitro sposoben še hitrejših miselnih procesov, kot je to normalno pri človeških možganih. Kurzwell je točko, ko umetna tvorba prehiti biološko, konkretneje možgane, imenoval singularnost.

Kritiki njegovih napovedi se ne strinjajo, da bo človeški tehnološki razvoj in razvoj integriranih vezij ter bio-vezij zmožen toliko napredovati v samo dvajsetih letih. Morda smo res daleč od umetnih možganov, vendar naše predstave o tem, kaj bo čez 20 let nikakor niso jasne, kakor tudi niso bile jasne o današnjih procesorjih pred dvajsetimi leti. Takratna procesorska moč najmočnejših računalnikov je dosegala procesorsko moč današnjih grafičnih kartic višjega razreda in nihče si ni upal napovedati, da bo Moorov zakon (vsaki dve leti se število procesorjev v čipih podvoji) obveljal. Kurzwell napoveduje takšen razvoj še naprej.

Bomo spregovorili s HALom še za časa naših življenj? FOTO: iStockphoto

Ključ dekodiranja in simuliranja človeških možganov leži v popolnem spoznanju delovanja cerebralnega možganskega korteksa (možganske skorje), kjer se izvaja kognicija (procesiranje podatkov). Kognicija se izvaja s povezovanjem med 22 milijardami nevronov in 220 bilijonov sinaps. Če možganske sposobnosti prenesemo v moderen računalniški jezik, to pomeni procesor z zmožnostjo procesiranja 36,8 petaflopov in hrambe podatkov v obsegu 3,2 petabajtov (3200 terabajtnih trdih diskov). IBM je za naslednje leto napovedal superračunalnik z imenom 'Sekvoja', ki bo sposoben računati z močjo 20 petaflopov. Za primerjavo navedimo, da ima povprečni računski kalkulator moč procesiranja okoli 10 flopov, navadni prenosniki in namizni računalniki pa okoli 20 gigaflopov, kar je milijonkrat manj kot Sekvoja.

Kmalu se bomo lahko nadejali računalnikov tipa HAL 9000 (konspirativni računalnik iz Clarkove Odiseje 2001), ki nam bodo lahko pomagali v življenju in zaradi katerih bo človeštvo lahko hitro napredovalo. Ali pa po nekaterih projekcijah tudi možgansko nazadovalo.

računalništvo možgani moč tehnologija prihodnost sekvoja desetletja računanje procesor procesiranje visoki obrati