Ljudje že stoletja sanjajo, da bi nadzorovali vreme ali da bi vsaj priklicali dež takrat, ko ga potrebujejo. Sprva so poskušali s plesom ali darovanji premamiti bogove, sedaj pa je nadzorovanje vremena prevzela znanost.
Zadnji kolikor toliko uspešen poskus so opravili s srebrnim jodidom. Kristale srebrnega jodida morajo z raketami ali letali spraviti visoko v nebo, kjer ga razpršijo po oblakih. V teoriji naj bi kristali zbrali okoli sebe večje količine kapljic, ki bi nato, ko bi dovolj pridobile na masi, padle na tla. Jerome Kasparian, eden od znanstvenikov, ki sodelujejo pri laserskem projektu, je dejal, da so rezultati metode z srebrnim jodidom kontroverzni, in da upa, da bo metoda z laserjem precej bolj učinkovita. Poleg tega je srebrni jodid nevaren za zdravje ljudi in živali.
V laboratoriju so usmerili laser v prostor, ki je bil napolnjen z vlažnim zrakom in ohlajen na –24 stopinj Celzija. Laserski žarki ustvarijo oblake tako, da 'prevzamejo' elektrone od atomov v zraku, kar povzroči nastanek hidroksilov. Hidroksili pretvorijo žveplo in ogljikov dioksid v delce, ki okoli sebe nabirajo vodne kapljice.
Analiza zraka v prostoru, kamor je bil usmerjen laser, je pokazala, da se je volumen vodnih kapljic povečal za 50 odstotkov, znotraj oblakov pa se je povečal kar za 100-krat.
Znanstvenik hebrejske univerze v Jeruzalemu Daniel Rosefeld je dejal, da so bili pogoji v laboratoriju preveč popolni, da takšni v resničnem svetu ne obstajajo ali pa so izjemno redki in v delih sveta, kjer je dežja tako ali tako dovolj. „Karkoli je bilo prikazano v tem eksperimentu, nima prave veljave pri naravnih oblakih,“ je dodal Rosefeld.
Vendar so Kasparian in sodelavci poskus ponovili tudi na nebu nad Berlinom. Laser je bil usmerjen 60 metrov v višino. S prostim očesom ni bilo vidne nobene razlike, a je LIDAR, naprava ki z laserji meri svetlobo v atmosferi, potrdil, da se je na mestu kamor so napravo usmerili, povečala gostota in volumen vodnih kapljic.
„Metoda deluje,“ je dejal Kasparian, „in ni nujno, da je zrak pretirano nasičen z vodnimi kapljicami.“
Ekipa bo sedaj poskušala povečati učinek s tem, da bodo spreminjali valovno dolžino, fokus in dolžino enega pulza, kar bi morda lahko povzročilo dovolj sprememb, da bi začelo deževati.
Nihče ni omenil, ali je tehnologija lahko potencialno nevarna in ali lahko povzroči globalne vremenske spremembe, a očitno se bomo morali v prihodnosti navaditi tudi na neposredne človeške vplive na vreme.
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV