Odklepanju iPhonov se bliža konec

Odklepanje (jailbraking) iPhona je dvignilo pritisk Applu že leta 2007, ko je izšel prvi iPhone. Vendar je pojav tovrstne prakse precej logičen, saj do takrat še nihče ni omejil prodajo svojega mobilnika na le eno omrežje in eno državo. Navkljub kasnejši širitvi produkta na druga omrežja in države so hekerji vsako novo verzijo mobilnika uspeli odkleniti že prve dni po izidu. Odklepanje je postalo neverjetno lahko, zanj je potrebno imeti le dodatno aplikacijo. Po podatkih New York Timesa naj bi že v letu 2009 na svetu bilo okrog 7 odstotkov odklenjenih iPhonov, kar pretvorjeno v konkretne številke pomeni okrog 2,3 milijona naprav.

Prvotni načini 'jailbreakinga' so bili dokaj zapleteni, vendar so se na spletu pojavila natančna navodila v obliki video zapisov, pa tudi SIM kartice, potrebne za obvod varnostnih blokad proizvajalca, so se pojavile na največjem spletnem trgovskem portalu in tudi drugje. Vsakdo, ki ima malo časa, ki pozna osnove računalništva in ki zna angleško, je zaklenjeni iPhone lahko 'spreobrnil' v nekaj minutah.

Tudi nova verzija, iPhone 4, je že dobil svoj jailbraking program. Še večji udarec Applu je zadal ameriški regulator za področje elektronskih medijev, ki je v juniju izdal predlog za novo uredbo, ki bi omogočala, da bo jailbraking postal popolnoma zakonit, saj naj ne bi kršil lastniških pravic. Lastniki elektronskih naprav in medijev bi morali imeti možnost svobodnega razpolaganja s svojimi napravami in jih modificirati. Apple se je uredbi uprl, saj naj bi uporabniki s tem kršili njegovo licenco, vendar je bilo upiranje brez haska in uredba je prišla v veljavo.

Zdaj pa vse kaže, da 'imperij vrača udarec'. Gospodje iz 'silikonskega' Cupertina so ameriški neodvisni komisiji za komunikacije (FCC, sorodna naši agenciji za telekomunikacije – APEK) najavili patent, ki bo omogočil identifikacijo 'vsiljivcev' in blokado modifikacije operacijskega sistema in raznih drugih dejavnosti, ki ogrožajo enovitost originalnega programja in strojne opreme.
Program namenjen identifikaciji uporabnikov naj bi s pomočjo fotografije 'vsiljivca', njegovega zvoka in celo srčnega utripa, izmerjenega s še neznanim senzorjem, slednjega identificiral. Fotografijo naj bi zajela kamera, zvok mikrofon, vse omenjene podatke pa naj bi primerjali s podatki že prej identificiranega uporabnika. Tako bi lahko na daljavo izklopili ali celo izbrisali mobilnik, ki ga nekdo poskuša kakor koli nepravilno spreminjati.

Neverjetno je, kaj vse Apple poskuša narediti, da bi zagotovil ekskluzivnost svojih mobilnih naprav. Vendar ni jasno, čemu podjetje 'odgriznjenih jabolk' namesto tega raje ne stimulira omenjeno početje, saj je jasno, da bo največji kos mobilnega kolača v prihodnosti predstavljala prodaja programske opreme preko trga aplikacij, kjer si Apple prisvaja provizijo tridesetih odstotkov na aplikacijo. Po nekaterih podatkih naj bi Apple v samo pol leta s provizijami že zaslužil več kot pol milijarde ameriških dolarjev (približno 400 milijonov evrov), kar je velikanska številka. Sicer tega še ne moremo primerjati z zaslužki od prodaje od mobilnih telefonov, ki se samo za zadnjo verzijo iPhona bližajo vrednosti 5 milijard ameriških dolarjev (4 milijarde evrov) v zadnjega pol leta. Vendar bodo številke v korist programske opreme le še rasle. Poleg tega pa tudi odklenjen telefon ni zastonj.