Če niste velik računalniški navdušenec, ki dnevno spremlja vse novitete iz računalniškega področja, potem je lahko nakup računalnika precej neprijeten. Izbira procesorja, trdega diska, spomina, grafične kartice, monitorja, vse skupaj je za povprečnega uporabnika lahko preveč. Zato smo sestavili kratek seznam komponent in lastnosti, na katere bodite pozorni pri nakupu.
Morda se nam pri navadnih računalnikih velikost ne zdi toliko pomembna, kot pri prenosnikih, a je vseeno dobro o tem premisliti še pred nakupom. Opcije so: stolp, SFF (Small-form-factor PC), nettop in all-in-one računalnik.
Stolpi so najpogostejša oblika, njihove velikosti pa precej variirajo. Zasedejo največ prostora, a so cenejši in navadno imajo v sebi prostor za razširitev.
SFF-ji so precej manjši od stolpov in so odlična izbira, če imate malo prostora, vendar se boste s tem nakupom do neke mere odpovedali določenim ugodnostim, ki jih ponuja stolp.
Nettopi so lahko veliki kot vaša dlan, in uporabljajo podobno strojno opremo kot prenosni računalniki. Zato je vsakršna razširitev omejena na eksterne vhode.
All-in-one računalniki izgledajo kot (pre)veliki monitorji, saj imajo vse v eni mobilni enoti. Tudi ti računalniki so težje nadgradljivi.
Najpomembnejši del vašega računalnika je tudi najtežje izbrati. V glavnem boste izbirali med Intelom in AMD, ki ponujata Pentium, Core 2 Duo, Athlon, Sempron, in še nekatere druge. Večina uporabnikov bo zadovoljna z dvojnim jedrom (Dual core). Dvojno jedro omogoča boljšo večopravilnost (multitasking). Poleg tega so računalniki z dvema jedroma postali dosegljivi po normalni ceni. Tri ali štiri jedra bodo dala dodatne rezultate, recimo pri urejevanju video projektov, a povprečni uporabnik verjetno ne bo izkoristil dodatne „moči“, zato je, vsaj za enkrat, takšen nakup nepotreben.
Gigahertzi (GHz) so pomemben indikator delovanja CPU (centralno procesna enota), a jih ne moremo primerjati med seboj.
2.0GHz Intel Atom procesor je hitrejši od 1.6GHz Intel Atom procesorja, ni pa nujno, da je hitrejši od 1.8GHz Intel Core 2 Dua. Tako, kot pri večini aspektov pri kupovanju računalnika, je tudi pri procesorju lahko vodilo cena. Več, kot boste plačali zanj, boljši verjetno bo. Najbolje je, da se podrobneje pozanimate o tistem procesorju, za katerega mislite, da vam bo najbolj pomagal pri vašem opravilu.
Operacijski sistemi in programska oprema porabijo vse več spomina. Zato priporočamo, da pri spominu ne skoparite preveč. 32 bitne verzije Windowsov (XP, Vista, Windows 7) delujejo z minimalno enim gigabajtom, priporočamo pa vam štiri. Ne pozabite, RAM lahko z lahkoto dodate sami, tako da lahko začnete z manj, in ga nato dodajate, a pri tem lahko pride do problemov s prostorom in vrsto RAM-a, tako da bodite pozorni na vhode.
GRAFIČNA KARTICA
Dva največja igralca v proizvodnji grafičnih kartic sta ATI in Nvidia, obstaja pa tudi nekaj manjših proizvajalcev.
Svet grafičnih kartic se tako hitro spreminja, da je nemogoče priporočiti eno, ki bo dobra še čez nekaj mesecev. Pri grafičnih karticah je najboljše vodilo cena. Nekaj evrov več lahko prinese precejšnjo razliko.
DVD/CD „pekači“ so dandanes standardni dodatek v računalniku. Blu-Ray pogoni pa so dokaj redkost in navadno precej draga nadgradnja. Preden si ga privoščite, se vprašajte, ali ga boste res izkoristili. Če boste imeli zaslon z ločljivostjo manj kot 1080p, je Blu-ray pogon v bistvu nepotreben, saj ne boste mogli izkoristiti polne kvalitete pogona. Poleg tega morate poskrbeti, da bo vaša strojna oprema sposobna dekodirati Blu-ray. Integrirane grafične kartice navadno tega ne zmorejo.
TRDI DISK
Pri trdih diskih gledamo predvsem na velikost prostora in hitrost. Glede prostora se morate odločiti sami. Če boste na njem shranjevali veliko programov, glasbe, videov, potem vam prostora lahko zmanjka kar hitro. V takšnem primeru vam priporočamo vsaj 500GB. Če pa boste računalnik uporabljali bolj za obisk interneta in ste zadovoljni s programi, ki jih imate naložene že v osnovi, potem kupite manjši disk.
Hitrost pa je druga stvar. Navadno se tradicionalni trdi diski vrtijo nekje s 5400 in 10.000 vrtljaji na minuto (RPM). Višja kot je številka, hitrejši je dostop do podatkov.
Hiter disk, bo pospešil odpiranje programov in nalaganje informacijskega sistema. Kljub temu da je za večino uporabnikov 5400 RPM dovolj, vseeno priporočamo 7200 RPM. Tisti, ki potrebujete visoko zmogljivost, pa raje poglejte proti 10.000 RPM.
MONITOR
Najpomembnejši faktorji pri nakupu monitorja so velikost, hitrost osveževanja resolucije in svetlost.
Pri velikosti je navadno tako: večji je, boljši je. Težava je samo v tem, če nimate dovolj prostora v vaši računalniški sobi. Dobro je, da premerite prostor, kjer boste imeli monitor. Z večjim monitorjem boste morali imeti tudi večjo resolucijo.
Podatek o osveževanju resolucije (meri se v milisekundah) vam bo povedal kako dobro vaš monitor obvlada hitro premikanje, recimo pri akcijskih filmih ali pri igranju računalniških igric. Večina modernih monitorjev s tem nima problemov, mi pa priporočamo 5ms odzivnega časa ali manj. Manj kot je, bolje je.
Svetlost je pomembna, kadar je blizu monitorja še kakšen drug vir svetlobe. Na splošno je zadovoljivo, če je svetilnost monitorja 250 cd/m2.
KOMENTARJI (4)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV