Igra Medal of Honor dviga prah

Podjetje Electronic Arts je znano po vrhunskih igrah. Medal of Honor je doživela že šest nadaljevanj na osebnih računalnikih in kar devet nadaljevanj na konzolah. Pri ameriškem podjetju ne skrivajo želje, da bi s svetovnega streljaškega prestola vrgli serijo iger Call of Duty, kar bo pa malce težje, saj je slednja samo z zadnjim nadaljevanjem svojim avtorjem prinesla kar milijardo dolarjev (720 milijonov evrov).

Vendar so pri podjetju EA svojo novo igro že na začetku dodobra začinili tudi z 'dnevno politiko' in zavezniškim trošenjem velikanskih količin denarja ter igranjem s človeškimi življenji v Afganistanu in še kje. Da bo mera polna, so nekateri že pred časom v ZDA spraševali, kako je lahko Pentagon pomagal pri razvoju igre, če pa igralec lahko izbere tudi način, v katerem kot Taliban lahko ubija ameriške (in druge) vojake. Pentagon je (seveda za lepe denarce) pomagal s snemanjem zvokov ob vzletu helikopterja, izstrelitvi raket in celo s snemanjem eksplozij slednjih. Zvoke naj bi posneli kar v Iraku, streljali so pa na maketo vasice, podobno filmskim.

Če v ZDA lahko vse kupiš ali plačaš, ne glede na proteste staršev ubitih ameriških vojakov, v Veliki Britaniji to le malce težje. Že avgusta se je oglasil britanski obrambni minister Liam Fox, ki je ostro protestiral proti objavi videoigre. Kot je izjavil, je igra izrazito 'protibritanska' in že dejstvo, da se lahko nekdo vživi v kožo morilca Britancev, je kontroverzno in vsega obsojanja vredno. Fox je zahteval in še zahteva vladno prepoved igre ter umik s polic. Dosegel je to, da igre vojaki ne morejo dobiti v svojih bazah. Vendar jo lahko kupijo kjer koli drugje.

Pri EA se branijo, da so hoteli narediti le čim bolj realistično igro, vendar so vseeno ob pritiskih ime nasprotnikov (Talibani) v večigralskem načinu spremenili v 'Opozicija', kar so pa mnogi kritiki sprejeli kot sprenevedanje in hinavščino. Jasno je, da si je podjetje s tem naredilo velikansko reklamo in to na račun trenutnih političnih in vojaških dogodkov. Sicer pa padajo kritike tudi na igralnost v enoigralskem načinu. Po mnenju nekaterih igričarskih strokovnjakov je enoigralski način občutno prekratek, saj naj bi ga izkušen igralec zaključil že v petih urah. Jasno je, da se moderne igre bolj osredotočajo na večigralski način, ki ga je težje potvoriti in 'skrekati'. Zato kaže, da bodo podjetja enoigralske načine kmalu izdajala zastonj kot reklamo, več pa bo igralec (in kupec) dobil v sofisticirani in bolje dodelani večigralski verziji.