Znanstveniki se že dolgo trudijo premakniti meje v okviru petih najpomembnejših postulatov na področju podatkovnih medijev – prostornosti, hitrosti branja in zapisovanja, energetski učinkovitosti, fizični velikosti in življenjski dobi. Poleg razvoja holografskih zapisov spomina v kristalne strukture in organskega tiskanja s pomočjo ferroelektričnega materiala se v zadnjem času veliko govori tudi o uporabi nanocevk in drugih nanomaterialov.
Kaj torej omogoča novi tehnologiji tako huronske lastnosti? Kot pravi profesor Mathias Kläui iz švicarske politehnične šole v Lozani, je tehnologija osnovana poleg nanocevk tudi na magnetnem branju, podobnem "arhaičnem" VHS.
Hramba podatkov bi se torej izvajala s pomočjo magnetnega zapisovanja, vendar se medij ne bi premikal, kot je bilo to v navadi pri trakovih, temveč bi se podatki hranili na majhno statično nanocevko, ki jo sestavljajo nikljevi in železovi atomi. Pisalna glava bi podatke v nanocevko shranila naenkrat s pomočjo vrtenja elektronov in elektromagnetnega polja. Posamezni svežnji podatkov, ki bi se jih shranilo v nanocevko, bi bili logično ločeni s pregradami iz magnetnih vrtincev.
Kot pravijo znanstveniki, bi bilo podatke s takšne nanocevke mogoče prebrati le v delčku sekunde, kar pa pomeni toliko in tako hitro, kot da bi vse podatke z ene kasete VHS prebrali v manj kot sekundi. "Podatkovno" namagnetenih nanocevk bi na manjši čip lahko postavili milijone ali celo milijarde ter vse brali istočasno, kar bi pomenilo velikansko hitrost branja in tudi pisanja. Istočasno bi to pomenilo tudi neizrabo medija in posredno ekstremno dolgo življenjsko dobo. Kläui pravi, da bi glede na izvedbo in teste nove tehnologije tovrstni spominski moduli prišli na svetovne računalniške trge že čez sedem let.
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV