Britanski konservativci bi prepovedali spletno pornografijo

Sicer tovrstnih klerikalnih poskusov ne manjka na nobenem koncu Evrope in sveta, saj gre cerkvi vedno v nos, da imajo njeni farani dostop do simuliranja reprodukcije. Sicer bi se morala tudi vesoljna Cerkev zavedati, da so njeni člani tudi ljudje in da se težko izogibajo onaniranju ob obilici gole kože in sluzničnega tkiva, ki ga prikazujejo spletni filmi in fotografije. Zavedanje gor ali dol, pornografija je za konservativce (med katere spada tudi kler) pohujšljiva in grešna.

Zato se je bogaboječi član britanskega parlamenta odločil, da bo sprožil razpravo za sprejetje novega zakona, ki bi omejil spletno pornografijo. Stvar je prišla celo tako daleč, da naj bi se predstavniki britanskega parlamenta naslednji mesec sestali s predstavniki največjih internetnih ponudnikov, s katerimi bi se dogovorili o blokadi dostopa do žgečkljivega materiala. Seveda bi bil dostop še vedno mogoč le izbrancem oziroma tistim, ki bi ga plačali in s tem dokazali, da so dovolj zreli.

Seveda je glavni argument prepovedi seksa na spletu kot vedno kvarjenje mladine in otrok, ki si tovrstni material radi ogledujejo na svojih računalnikih. Konservativka Claire Perry zatrjuje, da njihov cilj ni gonja proti pornografiji, ampak predvsem omogočiti britanskim otrokom normalen razvoj in primerno vzgojo.

Seveda se glede morebitne prepovedi pojavljajo tudi kritike, ki ciljajo na utopičnost takšnega zakona. Pobudniki zakona imajo namreč v mislih nekakšno programsko opremo, ki bi zaznavala golo kožo na računalniških zaslonih. Si predstavljate, da vam program zamegli monitor, medtem ko spremljate svetovno prvenstvo v plavanju? Na spletu obstaja tudi na tone učnih posnetkov, kako dojiti otroka, in v takem primeru se mlada mamica ne bi naučila nič. Kdo bo to sploh lahko nadzoroval? Tudi britanska zveza spletnih ponudnikov se je takšni regulaciji uprla, saj bi bil razvoj programa zelo drag, poleg tega pa ti programi niso zanesljivi. Poleg tega pa predstavnik ponudnikov spletnih storitev v Britaniji, Nicholas Lansman zatrjuje, da nekaj takega sploh ni mogoče izvesti saj naj bi ta način ne bil dovolj efektiven in bi filtriranje razširil tudi na druge, popolnoma zakonite vsebine. Težko je namreč omejiti filtre na posamezne vsebine.

Jasno je, da britanski konservativci ponovno "prebujajo" svoje volivce z neumnimi in nepremišljenimi potezami. Omejevanje pornografije bi morala biti stvar staršev, ne pa oblasti. Kdo ve, morda pa tudi slovenske oboževalce greha čaka prepoved pornovsebin po neposrednem ukazu našega visokega predstavnika v Vatikanu, presvetlega kardinala.