Bo trabant postal izumrla vrsta?

Smrdeči dvotaktni avtomobil, za katerega so bili vzhodnonemški tovariši pripravljeni v dolgih vrstah čakati po več let, gre po poti prenekaterih izumrlih živalskih vrst. Nekdaj ponos in višek vzhodnonemške tehnike je takoj po združevanju Nemcev postal zaničevan in nezaželen. Ob zamenjavi sistema pred dvajsetimi leti je po nemških in drugih cestah vozilo več kot milijon teh ropotajočih družinskih vozil različnih pastelnih barv. Danes naj bi po nekaterih predvidevanjih na svetu obstajalo okrog 35.000 trabijev.

Trabant je avtomobil, v katerem je vgrajenih veliko plastičnih delov. Iz plastičnega duroplasta so bili narejeni streha, amortizerji, vrata, pokrov prtljažnika in motorja. Duroplast je mešanica smolnega prahu in bombaža, zato je njegova življenjska doba dokaj kratka. Porabil je okrog 7 litrov na 100 kilometrov, v gorivo je bilo treba dolivati veliko olja. Končna hitrost je znašala okrog 112 km/h, kar je bilo za takratne vzhodnonemške ceste več kot dovolj. Po združitvi obeh Nemčij je trabant postal iskan s strani zbirateljev in nostalgikov. Danes se število vozil naglo zmanjšuje zaradi nestabilnega Duroplasta, saj se slednji po dvajsetih letih lahko hitro sesede pod težo avtomobila. Drugi problem so emisije okolju škodljivih plinov, saj trabiji v zrak spuščajo kar devetkrat več ogljikovega dioksida, kot so jih povprečno spuščali evropski avtomobili v letu 2007. To bi v praksi pomenilo v povprečju več kot 1100 g/km CO2, kar je več kot pri bugattiju veyronu (okrog 1000 g/km CO").

Berlinske oblasti se zavedajo, da je trabi njihova znamenitost ter pomemben dokaz in prikaz preteklosti, zato so v vzhodnem Berlinu znatno spustili omejitve glede izpusta emisij. Tako bo ta ponos vzhodne tehnologije lahko še dolgo vozil po berlinskih cestah. Če mu bo seveda plastična karoserija to dopuščala.