Zdrav in v formi

Špartanskih 300: vaje za bojevnike

U.K.

25. 04. 2010 18.57

"To je norost!“ "Norost? To je Šparta.“ Sedaj že legendarne besede iz filma 300. Legendaren pa je tudi trening, skozi katerega so morali igralci.

Film 300, ki ga je režiral Zack Snyder, opisuje zgodbo o 300 špartanskih vojakih, ki so leta 480 pred našim štetjem zaustavili perzijsko vojsko pri Termopilah. Film je morda malce priredil določena zgodovinska dejstva. Pri Termopilah se je namreč zbralo okoli 7.000 grških vojakov in za sedem dni zadržalo Perzijce. Po izdaji Efialtesa so Perzijci uspeli priti Grkom za hrbet in takrat je špartanski kralj Leonid I. poslal ostale vojake nazaj, sam pa je s 300 Špartanci, 700 Tespijci in 400 Tebanci branil prehod, dokler niso bili ubiti. V filmu so nekaj dejstev priredili, a nekaj je bilo gotovo res, Špartanci so bili eni najbolj izurjenih bojevnikov, ki so živeli samo za eno: zmaga ali smrt. A Špartanci so trenirali celo življenje, igralci, kaskaderji in statisti, ki so sodelovali pri tem filmu, so imeli le osem tednov in s pomočjo vaj (nekaj si jih lahko ogledate v filmu), ki jih je za ekipo izdelal Mark Twight, so se pretvorili v tako rekoč resnične špartanske bojevnike.
Igralci, ki so snemali ta film, so se udeležili posebnega fizičnega treninga, ki ni vključeval zapletenih fitnes naprav ali ogledovanja v ogledalih, ki bi morda izoblikovalo samo telo. Ne, igralci so šli skozi pravi pekel, ki jim ga je pripravil Mark Twight, ekstremni alpinist, ki ima dokaj nenavadne tehnike. Mark namreč verjame, da se lahko človek spozna samo s tem, da se pripelje do skrajnih meja vzdržljivosti, in zato je ustvaril treninge, ki pripeljejo telo do teh meja. Prevračanje ogromnih koles, tekanje z utežmi, privezanimi na hrbet, dvigovanja telesa ... Dobesedno brutalen, 'starodoben' izčrpajoč trening. In vaje so sestavljene tako, da skoraj ni ponavljanj, da se telo ne bi navadilo na določeno vrsto treninga.

Ena od vaj se je imenovala 'Špartanci, nocoj večerjamo v peklu!' ali 300 vaj in je sestavljena iz 25 dvigov telesa na ročki, 50 dvigov s 60-kilogramskimi utežmi, 50 sklec, 50 skokov na 60-centimetrski podstavek, 50 dvigov nog, imenovanih 'floor wipers' – telovadec se je ulegel na hrbet in s prsi dvignil 60-kilogramsko utež. V tem položaju je nato s stegnjenimi nogami zanihal proti enemu delu uteži in nato proti drugemu. Nato so morali narediti še 50 dvigov 16-kilogramske uteži z eno roko od tal nad glavo, vse skupaj pa so zaključili še s 25 dvigi telesa na ročki.
Ideja te vaje je tudi časovna omejitev in igralci so morali vseskozi izboljševati čas, vaje pa niso ponavljali prepogosto. Idealno je to vajo zaključiti v dvajsetih minutah. Gerard Butler, ki je igral kralja Leonidasa, je dejal, da se je počutil izjemno dobro, ko je oblekel oklep. Dejal je: "Počutil sem se kot lev." Značilnost tovrstnih vaj pa ni le popolno telo, temveč resnična, funkcionalna moč.

Vaja je izjemno naporna in Mark Twight je ne priporoča za začetnike, saj lahko pride tudi do resnih poškodb. Pravzaprav same vaje niti niso toliko pomembne, kot pravi Mark, je prepogosto ponavljanje ene in iste vaje tisto, ki ni dobro za resnično utrjevanje moči. Nenehno ponavljanje ene in iste vaje strenira telo, da se nanjo navadi in pri tem ne porabimo toliko energije kot v začetku. Zato je treba telo vseskozi 'presenečati' in ga nadgraditi tako za moč kot vzdržljivost.