Zdrav in v formi

Prvo poročilo z dirke Budimpešta – Bamako

Jakob Slavec, S.R.

25. 01. 2011 11.31

Pred nekaj dnevi smo že pisali o največji vzdržljivostni dirki na svetu, ki se je začela 15. januarja, končala pa se bo konec meseca januarja. Na njej že tretje leto zapored sodeluje tudi slovenska ekipa Team Funck.

Pravila na reliju Budimpešta - Bamako določajo, da ekipe posameznih etapah dobijo road book (načrt poti) v katerem so opisane kontrolne točke, ki so tudi različno ocenjene glede na težavnost. Čeprav imajo vsa vozila sledilno napravo se morajo poleg določenih obeležij udeleženci slikati in s tem dokazati da so prišli do točno določenega časa. Poleg tega je še omejen čas, ki ga lahko ekipe porabijo za določeno traso. V kolikor ne pridejo do cilja v določenem času se mu odbijajo kazenske točke če so pa prehitri jim pa ravno tako odbijajo točke saj se morajo držati cestno prometnih predpisov. Preberite si več o tej največji vzdržljivostni preizkušnji na svetu.

1. etapa

Dirka se je začela na Trgu herojev v Budimpešti, po 1094 kilometrih pa se bo končala v Genovi. Od skupno 11-ih kontrolnih točk jih je bilo kar osem v Sloveniji – dve v okolici Maribora, dve v Ljubljani, dve v okolici Kalc ter Predmeja in Col. Že prvi dan so se se morale ekipe pošteno potruditi, saj so prečkali dva visoka prelaza, medtem ko so med Milanom in Aullo imeli težave tudi s podrtim plazom in podrtim mostom kar je na koncu etape za vse ekipe pomenilo veliko zamudo.
Organizator je dejal, da je to bilo komaj ogrevanje in da so na letošnji preizkušnji pripravili kar nekaj težkih etap. Navigator Team Funck pravi, da tako navigacijsko težavne preizkušnje še ni bilo v Evropi in komaj čaka naslednje izzive.

2. etapa

Druga etapa je super maraton od Genove do Khenifre v Marku v skupni dolžini 2324 km, cilj pa je pristaniško mesto Almeria, iz katerega se bodo ekipe nato s trajekti prepeljale v Maroko. Neuradno se je govorilo, da bo preizkušnja iz leta v leto težja saj s tem nameravajo privabiti še več profesionalnih ekip, da bi preizkušnja bila še bolj odmevna.
Prvi dan super maratona je potekal od Genove do Barcelone v dolžini 930 kilometrov. Na tej trasi je bilo kar 34 kontrolnih točk za katere so najhitrejši porabili petnajst ur ostali pa tudi dosti več. Kontrolna točka je bila tudi v mondenem Monaku, kjer so ekipe presenetile prebivalce z robustnimi terenskimi vozili, ki niso nič kaj podobni njihovim modernim športnim avtomobilom.

Ekipi Team Funck gre zelo dobro saj so do sedaj uspešno dosegli vse kontrolne točke, na trenutni rezultat pa bo potrebno počakati do prihoda na Afriška tla. Sicer turing (netekmovalne) ekipe proti Afriki napredujejo hitreje, saj nimajo kontrolnih točk.
Poleg tekmovalne ekipe Team Funck Slovenijo zastopajo tudi tri turing ekipe, od katerih najbolj izstopa ekipa Kekci, ki bo bolnišnici v Maliju poklonila reševalno vozilo WV transporter, kar je ena najbolj izvirnih idej na tej preizkušnji. Tudi sicer ima celotna preizkušnja velik poudarek na dobrodelnosti, zato bo tudi Team Funck prispevala šolske potrebščine za eno od Malijskih šol.

Drugi dan super maratona v Španiji se je pokazalo, da bo letošnja dirka zelo zahtevna, saj so organizatorji ponovno presenetili z zelo težavno traso preko peščenih sipin v delti reke Ebra. Robert Slavec iz Team Funck si je pri kontrolni točki zvil gleženj, ki mu je zatekel, a pravi, da bo dirko nadaljeval, tako kot se spodobi za udeleženca prave vzdržljivostne preizkušnje. Prava vzdržljivostna dirka pa se bo pričela šele v Afriki kjer je veliko brezpotij in bodo ekipe pognale svoje jeklene konjičke do maksimuma.

Tretji dan super maratona je Maroška pokrajina vsem ekipam pokazala neprijazno plat Afrike. Trasa tretjega dne je potekala od Tangerja na severu Maroka ob Gibraltarski ožini do Azrau-Irfan. Za zanimivost lahko povemo, da je Ifran edino maroško smučarsko središče in je arhitektura letoviških krajev bolj podobna Švici kot Maroku.

Zaradi letošnjega obilnega in močnega deževja so hudourniki in reke ki so prestopile bregove povsem uničile pokrajino in ekipe imajo velike težave s plazovi, uničenimi potmi in podrtimi mostovi. Organizator, ki že prej načrtuje traso ni mogel vedeti v kakšnem stanju bo pot a hkrati take trase dajo čar celotni preizkušnji.

Poleg prečkanja poškodovanih cest, plazov, rek in potokov so na kraju etape imeli cilj na hribu ki je bil prekrit z blatom. Več ekip se je poizkušalo povzpeti na hrib iz različnih smeri a nobeni ekipi se ni uspelo povzpeti na vrh. Ker jim ni uspelo prečkati hriba so se morali vračati po isti poti nazaj in se ponovno spoprijeti z težavami ki so jih že premagali. Asistenca ekipe Team Funck je zaradi težav z vozilom obtičala v Španiji, tako da je ekipa ostala brez rezervnih delov in druge opreme. Robert in Tea močno upata da ne bo nobenih težav z avtom saj bosta v nasprotnem primeru v veliki godlji.

3. etapa

V tretji etapi od Ifrana do Ouarzazate v dolžini 660 kilometrov so se ekipe srečale tudi z snegom. Organizator je del trase, ki je vodila preko prelaza na 3000 metrih nad morjem razveljavil saj prečkanje ni bilo možno prečkanje zaradi velike količine na novo zapadlega snega. Iz Atlasa so se ekipe v nižino spustile skozi čudovit a zelo zahteven kanjon, kjer so posledice hudournikov posadke prisilile, da so večkrat prečkale potoke zaradi poškodovanih cest.

Proti etapnem cilju v Ouarzazateju so vozili po kamnitih cestah, kjer je v vetrobransko steklo priletel kamen izpod gum sotekmovalcev, tako da je prišlo do prve sicer manjše poškodbe vozila pravi Robert iz Team Funck. Sicer Robert in Tea močno upata, da bo njihovo spremljevalno vozilo kmalu prišlo do njih saj sta trenutno brez vseh rezervnih delov in bosta morala malo bolj paziti.

Po štirih dneh oziroma dveh etapah je organizator objavil prve rezultate. Vodi ekipa z štartno številko 15 ter zanimivim imenom »Drink Team« z vozilom Toyota Land Cruiser, edina Slovenska ekipa v tekmovalnem delu Team Funck z zakoncema Robert in Tea Slavec sta pa na odličnem šestem mestu.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.

vformi avtomobili reli afrika evropa budimpešta bamako