Najboljši filmski pretepači

Začetki slave
Za začetke masovne popularizacije akcijskih kungfu filmov štejemo hongkonško produkcijo iz druge polovice šestdesetih let prejšnjega stoletja. Filmska produkcija se je oddaljila od klasičnih wuxia načel, ki so poudarjali viteške elemente in bolj romantične prijeme snemanja filmov iz preteklosti. Nov pristop je boj premaknil na višjo raven, mu dodal surrealistične elemente (letenje, nadčloveške sposobnosti borcev) in dramatičnost. Mlad zvezdnik Bruce Lee in njegov sodobnik Gordon Liu sta vnesla več elementov kung fuja v hongkonške filme, Leeju pa so prinesli tudi mednarodno slavo. Eden zadnjih filmov Brucea Leeja Na zmajevi poti (1972) je v orbito izstreli tudi ameriškega tang-su-do mojstra Chucka Norrisa.

Po smrti Brucea Leeja je primat hongkonškega akcijskega igralca prevzel Jackie Chan s premikom akcijske drame v bolj komično smer in z več koreografije, kar se je kasneje pokazalo za ključno pri oživitvi hongkonških akcijskih filmov v osemdesetih.

V ZDA je Bruce Lee postal prava ikona borilnega šport, kung fu in jeet kune do sta postala izredno popularna. Chuck Norris je prenehal s tekmovanji (bil je šestkratni ameriški prvak) in začel snemati filme. V osemdesetih se je popularnost pretepaških akcijskih filmov razširila na celotno zahodnjaško filmsko produkcijo. Zelo popularna sta postala belgijski karateist, baletnik in bodybuilder Jean-Claude van Damme in Steven Seagal, mojster ki-aikida (7 dan). Oba sta doživela precejšen komercialen uspeh na zahodu in tudi na vzhodu.

Uspeh starih kitajskih in hongkonških legend v novem tisočletju vzdržujejo zvezdniki tipa Jet Li in Tony Jaa. Jet Li je postal slaven že v devedesetih in sicer s svojimi popolno izvedenimi borilnimi koreografijami. Tony Jaa pa je rojen Tajec, kateremu je slavo zagotovil njegov vzornik Jackie Chan. Borilni žanr je atraktiven in vedno pritegne veliko gledalcev in je še vedno pomembna odskočna deska azijskih mojstrov na Zahod.