Veliko ljudi pozna vragolije na snegu s snežnimi deskami in smučmi, nore skoke z motokros motornimi kolesi, vratolomne plezalne dogodivščine legendarnega človeka-pajka, in še veliko drugih različnih športnih panog, ki so včasih na meji verjetnega. Generacija X (rojeni med 1961 in 1981), generacija Y (rojeni med sredino sedemdesetih in letom 2000) in novejša generacija Z (rojeni med koncem 90 in letom 2010) smo bili priča blagemu upadu popularnosti klasičnih športov in hitremu uveljavljanju nekaterih novih ter globalni popularizaciji nekaterih starejših individualnih športov, ki jih prej ni nihče, razen lokalno, poznal. Te panoge so si ustvarile svoje mesto v zgodovini športa, za seboj so potegnile velik del športne industrije in tudi količine denarja za organizacijo tovrstnih tekmovanj.
Po čemu se tovrstni športi razlikujejo od klasičnih? Povečini so freestyle športi veliko manj podvrženi omejitvam in pravilom, dopuščajo razvoj stila in v nekaterih primerih tudi osebno izražanje. Tekmovanja imajo velik poudarek na ocenjevanju stila, ki je poleg težavnosti 'trikov' (trik je žargonska beseda za figuro, ki jo izvede tekmovalec) najpomembnejši dejavnik za dobro oceno.
Začetki
Mladi fantje, ki so v šestdesetih letih prejšnjega stoletja surfali okoli plaže Venice v Kaliforniji, so v mrzlih zimskih dneh zamenjali surferske deske za lesene, na katere so pritrdili majhne koleščke s kotalk ali celo nakupovalnih vozičkov. Rodilo se je rolkanje, ki je postalo eden najbolj popularnih urbanih športov na svetu. Kalifornijski fantje so nekega vročega poletja iznašli še eno zanimivo panogo, ki se je kasneje zelo razvila znotraj rolkanja. Leta 1976 so kalifornijske oblasti zaradi hude suše odredile manjšo porabo vode in prepoved polnjenja privatnih bazenov, katerih je bilo na pretek. Mladi rolkarji so to s pridom izkoristili za svoje trike in andrenalinske užitke, saj so skakali čez ograje privatnih posestev in rolkali po izsušenih bazenih. Med njimi je bil tudi legendarni Tony Alva, ki je ponosen lastnik prvega naziva profesionalnega rolkarskega prvaka leta 1977. Danes primat najuspešnejšega rolkarja vseh časov drži Tony Hawk, po katerem se imenuje tudi znana videoigra.
Tony Hawk, Shaun White in ostali v kratkem skate videu:
'Drsanje' po asfaltu
Kasneje se je razvil šport, ki je nekakšen hibrid med kotalkanjem in drsanjem. Ameriški hitrostni drsalec Eric Heiden je pred zimskimi olimpijskimi igrami v Lake Placidu treniral na asfaltni površini z drsalkami, ki so imele koleščke. 'Drsalke s koleščki' so pravzaprav izumil že Rusi kot nadomestek za drsanje, vendar so jih popularizirali šele Američani, oziroma podjetje Rollerblade, konec osemdesetih let. Zato se športu v žargonu reče tudi 'rollerblading' oziroma rolanje. Freestyle disciplina rolanja se imenuje 'agressive style', saj je vožnja po za to namenjeni infrastrukturi glasna in precej uničujoča za opremo, in tudi športnika. V omenjeni disciplini se tekmovalci pomerjajo na istih poligonih in s podobnimi figurami, kakor je to v navadi pri rolkanju. Eden prvih in najbolj uspešnih tekmovalcev je bil Arlo Eisenberg, ki je v sredini devetdesetih prvi zmagal na ameriškem tekmovanju X-Games.
Rolkanje in agresivno rolanje nista edina freestyle urbana športa, ki sta narekovala smernice. Za prihodnost freestyla po urbanih džunglah svetovnih velemest se ni za bati, saj so omenjeni športi postali ekonomsko upravičeni in zelo donosni. Slaba stran množične popularizacije lahko malce zasenči tisto bolj umetniško in svobodno plat teh športov, zaradi katere je vse skupaj prišlo na plano. Vendar se bodo vedno našli posamezniki, ki bodo premikali meje in negovali kulte prostega sloga. Več o drugih freestyle vragolijah pa prihodnjič.
Kratki video o Arlu Eisenbergu v devetdesetih letih:
KOMENTARJI (1)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV