Velik del možganov je še vedno nepojasnjen.

Zdrav in v formi

Končno odkrit ultimativni test inteligence

V.S.

03. 11. 2010 11.41

Ne glede na številne definicije je merjenje inteligence še vedno prežeto z mnogimi ugankami. Fizične lastnosti, na primer težo in višino, je enostavno določiti, medtem ko lahko pri določanju 'pameti' pride do odstopanj.

Absolutne mere za določanje stopnje inteligence ni, kot ni absolutne mere samozavesti, iskrenosti ali fizične pripravljenosti. Nekateri ljudje so v boljši fizični pripravljenosti, nekateri so pametnejši od drugih. Prav zato obstajajo različni testi, ki merijo razlike med kognitivnimi sposobnostmi posameznikov.

Večina inteligenčnih testov temelji na različnih tipih mentalnih nalog, najpogostejši je tisti, ki meri inteligenčni kvocient s pomočjo Wechslerjeve lestvice inteligentnosti. S tem tipom testiranja se kombinirajo rezultati iz splošne razgledanosti, besednega razumevanja in računstva, najpogosteje pa se uporablja za testiranje stopnje inteligence pri otrocih.

Originalni Wechslerjev test je bil objavljen že davnega leta 1955, zato ni čudno, da so se tekom let pojavili različni poskusi, da se obseg in globina inteligence še dodatno razčleni. Psihologi jo namreč želijo pojasniti čim bolj natančno, da bi bila odstopanja pri merjenju čim manjša. Poleg tega želijo dokončno rešiti vprašanje, ali je najboljši način merjenja kombinacija različnih neodvisnih testov kognitivnih sposobnosti ali pa morda obstaja en sam glavni faktor, po imenu 'generalizirana inteligenca'.

Slednji koncept je nastal na podlagi opazovanja ljudi, ki so bili uspešni v reševanju določenih mentalnih nalog, kot je na primer obvladovanje matematike, kmalu pa se je pokazalo, da so hkrati dobri tudi v reševanju drugih nalog.
Leta 1904 je psiholog Charles Sparman sugeriral, da je sposobnost reševanja različnih kognitivnih nalog določena z generalnimi mentalnimi sposobnostmi, znanimi pod imenom Spearmanov faktor ali enostavno 'g'. Kljub tej definiciji generalne inteligence pa dobro stoletje kasneje le ta še vedno ostaja sporna, saj nekateri psihologi trdijo, da ne obstaja jasna povezava med sposobnostjo izvrševanja različnih mentalnih nalog enako dobro, kot je obvladovanje zgolj enega področja.

12 stopenj modrosti
Skupina strokovnjakov z medicinsko raziskovalnega inštituta Cambridge pa je šla še korak dlje. Po dvajsetih letih raziskovanja so želeli najti najmanjše število testov, ki bi pokrili kar največje področje kognitivnih sposobnosti, za katere se verjame, da veliko pripomorejo k prepoznavanju stopnje inteligence, od spomina do planiranja. Rezultat tega je niz testov, ki ocenjujejo tako imenovanih 12 stopenj modrosti. Reševanje testov, ki posameznika vodijo skozi te stopnje, naj bi bili najbolj natančni pokazatelji inteligence do zdaj. Te pa so:

1. Vizualno-prostorski spomin
Sposobnost znajti se in obvladati neznano področje
2. Spacialna sposobnost
Sposobnost dojemanja prostora in prostorskih odnosov (organizacija in načrtovanje)
3. Fokusirana pozornost
Spomin, povezovanje, sklepanje
4. Mentalna rotacija
Vizualizacija, navigacija, obvladovanje prostora
5. Vizualno-spacialni spomin + strategija
Spomin in asociacije
6. Združeno asociativno učenje
Učenje povezovanja med podobnimi koncepti
7. Dedukcija
Sposobnost prinašanja odločitev in zaključkov na podlagi prejšnjih izkušenj in spomina
8. Vizualno – spacialno procesiranje
Mentalna primerjava kompleksnih slik in pojmov
9. Vizualna pozornost
Sposobnost prepoznavanja razlik
10. Verbalno razumevanje
Logika
11. Verbalni spomin
Sposobnost 'skladiščenja' verbalnih informacij
12.Načrtovanje
Zmogljivost razmišljanja vnaprej