Marihuano pridobivajo iz indijske konoplje, vsebuje pa psihoaktivno snov delta-9-tetrahidrokanabinol, bolj znano pod imenom THC, ki vpliva na delovanje kanabinoidnih receptorjev v živčnih celicah. Nekateri deli možganov imajo omenjenih receptorjev več, drugi manj. Veliko jih na primer v delih možganov, ki so odgovorni za užitek, spomin, koncentracijo, čutno zaznavno in občutek za čas. Kratkotrajni učinki uživanja marihuane so tako predvsem izguba občutka za čas, zvok in dotik, slabša koordinacija, težje razmišljanje, povišan srčni utrip in nižji krvni pritisk. Uporabniki lahko doživijo tudi napade panike in strahu. Ob izjemno visokem odmerku (npr. ob uživanju hrane z marihuano) pa se lahko pojavijo celo halucinacije, blodnje in izguba spomina.
Kljub temu da je marihuana v večjem delu sveta prepovedana, pa so znanstveniki skozi desetletja odkrili, da ima lahko v nekaterih primerih uživanje marihuane tudi nekaj pozitivnih učinkov.
Znanstveniki so sicer kar nekaj časa poskušali dokazati, da marihuana povzroča raka, a nobena študija ni ponudila zadostnih dokazov. Pravzaprav so bili rezultati ravno nasprotni, saj je uživanje 'trave' celo koristno pri raku. Ameriško združenje za boj proti raku je namreč ugotovilo, da marihuana opazno zavira rast tumorjev v pljučih, prsih in možganih, z njo pa lajšajo tudi bolečine ob kemoterapiji.
Napadi
Marihuana vsebuje mnogo snovi, ki učinkovito sproščajo krče, tako da je je koristna za lajšanje napadov. Pravzaprav poznamo mnogo primerov ljudi, ki so jih mučili različni napadi in so šele z uporabo marihuane lahko zaživeli kolikor toliko normalno življenje.
Odkar so v ameriški zvezni državi Kalifornija legalizirali marihuano, so zdravniki z njeno pomočjo ozdravili več kot 300.000 primerov kroničnih glavobolov, pri katerih niso pomagala nobena druga zdravila.
Glavkom (zelena mrena)
Zdravljenje glavkoma z marihuano je pravzaprav eno najbolj uspešnih in dokumentiranih zdravljenj na sploh. Pravzaprav ne obstaja niti ena utemeljena študija, ki bi izpodbijala izjemno močne zdravilne učinke, ki jih ima marihuana na bolnike z zeleno mreno.
Tourettov sindrom in obsesivno-kompulzivna motnja (OKM)
Poleg lajšanja krčev pa ima marihuana tudi dokazano pozitivne učinke na ljudi, ki trpijo za Tuorettovim sindromom, za katerega so značilni nadležni tiki, lajša pa tudi nevrološke motnje ljudi z obsesivno-kompulzivno motnjo.
Multipla skleroza
Učinke marihuane na bolnike z multiplo sklerozo so začeli bolj podrobno spremljati šele, ko je začel svoje simptome MS-a z marihuano zdraviti bivši voditelj pogovornih oddaj Montel Williams. Marihuana namreč prepreči nevrološke učinke in krčenje mišic, ki ga povzroča ta huda bolezen.
Motnja pozornosti (ADD) in motnja pozornosti s hiperaktivnostjo (ADHD)
Univerza v južni Kaliforniji je v nedavni študiji odkrila, da marihuana ni samo popolno nadomestilo za ritalin, s katerim ponavadi zdravijo omenjeni motnji, temveč ju celo zdravi brez kakršnih koli stranskih učinkov.
Sindrom razdražljivega črevesja in Crohnova bolezen
Marihuana pomaga tudi pri simptomih omenjenih dveh kroničnih bolezni, saj lajša slabost in bolečine v trebuhu, pomaga pa tudi pri diareji.
Alzheimerjeva bolezen
Raziskovalni inštitut Scripps v ZDA je leta 2006 dokazal, da THC v marihuani pomaga pri preprečevanju Alzheimerjeve bolezni, saj prepreči 'vozle' v možganih, ki naj bi bili vzrok bolezni.
Predmenstrualni sindrom
Ravno tako kot marihuana ozdravi trebušne težave, pomaga tudi pri krčih in nelagodju, ki prizadenejo marsikatero žensko pred menstruacijo. Marihuano naj bi za lajšanje ženskih težav uporabljala že angleška kraljica Victoria v 19. stoletju.
KOMENTARJI (23)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV