Alkoholiki živijo dlje kot abstinenti

Tako je vsaj pokazala študija, ki so jo izvedli ameriški psihologi. Do sedaj je veljala teorija, da so popolni abstinenti navadno ozdravljeni alkoholiki, ki so si že prej naredili ogromno nepopravljive škode.

Nova študija strokovne revije Alcoholism: Clinical and Experimental Research pa kaže, da je popolna abstinenca ozdravljenih alkoholikov v resnici škodljiva za njihovo zdravje, a to še ni najbolj pretresljiv izsledek. Po statistiki, popolni abstinenti, ne le ozdravljeni alkoholiki, umrejo mlajši kot tisti, ki konzumirajo večje količine alkohola.

Definicija zmernega pitja obsega eno do tri alkoholne pijače na dan, seveda pa je to odvisno od velikosti kozarca in narave alkoholne pijače. Zmerno pitje, še posebno rdečega vina, lahko izboljša zdravje srca, širi žile in posredno zmanjšuje možnost krvnih strdkov in celo izboljšuje socialno življenje.

Seveda to ni neki nov podatek, saj celo zdravniki priporočajo kozarček rdečega vina na dan, a zakaj abstinenti umirajo mlajši? Ena od prejšnjih raziskav je pokazala, da je več abstinentov v nižjem socialnem razredu, saj je alkoholna razvada lahko kar draga in ljudje iz nižjega socialnega razreda so bolj pogosto podvrženi stresu, kozarček ali dva pa stres vsaj za nekaj časa omilita, pogovor s prijatelji ob kozarčku, pa ga lahko popolnoma odpravi.

Raziskovalci so upoštevali praktično vse spremenljivke: socialno-ekonomski status, raven fizične aktivnosti, število prijateljev in prijateljic in tako naprej. Raziskavo je vodil psiholog Charles Holahan z univerze v Teksasu, v njej pa je več kot dvajset let sodelovalo prek 1800 udeležencev in velik del je bilo starih med 55 in 65 let. Raziskava je nedvomno pokazala, da so najbolj pogosto umrli tisti, ki so v tem obdobju abstinirali, pa naj je šlo za bivše alkoholike ali tiste, ki so pred tem pili zmerno, ali pa sploh ne.

Sicer raziskavi očitajo, da je bilo 63 odstotkov udeležencev v raziskavi moških, se pravi, da razmerje med moškimi in ženskami ni bilo natančno porazdeljeno, a Holahan pravi, da to v tem primeru ni bilo pomembno. 69 odstotkov abstinentov je med raziskavo, se pravi v 20 letih, umrlo. Čeprav je odstotek umrlih tako imenovanih 'težkih pivcev' blizu, pa je vseeno nižji, umrlo je namreč 60 odstotkov tistih, ki so bili alkoholiki, odstotek tistih, ki pijejo zmerno, pa je bil že precej nižji. V 20 letih je umrlo le 40 odstotkov zmernih pivcev.

Ta statistika je kar presenetljiva, saj so 'težki pivci' bolj podvrženi cirozi in raznim oblikam raka. Dr. Holahan trdi, da je to predvsem povezano s socialnim življenjem, ki je pomembno za mentalno in tudi fizično zdravje, predvsem pri blaženju stresa, poleg tega pa prijatelji pozitivno vplivajo na zdravje tudi zaradi tega, ker lahko opazijo, če je z osebo kaj narobe. Starejši abstinenti so pogosteje sami in bolj pogosto nagnjeni k depresiji ter stresu.

Seveda pa avtorji študije opozarjajo, da je pitje alkohola sicer lahko povezano z daljšim življenjem, a je alkohol potencialno smrtonosen. Dolgoročno pitje alkohola vpliva na spomin, uničuje možganske celice, povzroča agresijo in na splošno vpliva na življenje alkoholika ter njegove bližnje. Odvisnost od alkohola je prav tako nevarna kot katera koli druga odvisnost in kot pravijo, alkoholik ni nikoli popolnoma ozdravljen. In nenazadnje ima določena hrana podobne in celo boljše učinke kot alkohol.