Vina za vinarske sladokusce

Slovenci sodimo med večje poznavalce vin, ki v glavnem vzamejo v roke bolj kakovostna vina. Menda naj bi nas razvadili prav slovenski vinarji, ki veljajo za ene najboljših na svetu in v veliki večini ponujajo visoko kakovostno vino.

V vinarskem svetu lahko razdelimo Slovenijo na tri vinogradniška območja.

Podravje (Štajerska in Prekmurje), kjer lahko ljubitelji vin izbirajo med drugimi tudi med vini, kot so modra frankinja in pinot (rdeče sorte) ter seveda tramincem, zelenim silvancem, belim pinotom in tako naprej.

Posavje (Bizeljsko – Sremič, Dolenjska in Bela Krajina), kjer 'kraljujejo' žametovke, modri in beli pinot, chardonnay, rizvanec in mnoge druge sorte.

Na tretjem, a nikakor zadnjem, mestu pa imamo Primorsko. Različni deli primorske imajo različne vrste vina in med najbolj znanimi so Goriška Brda, kjer imamo mnogo proizvajalcev, ki so pobrali veliko nagrad tako na domačem trgu kot v tujini. In med njimi smo obiskali znano ime v svetu vin, vinarstvo Kristančič, ki ga upravljata Dušan in Marko (nista povezana s svetovno znanim vinarjem Alešem Kristančičem). Dušan nas je popeljal skozi svet vin in nenazadnje tudi skozi postopke pridelave.

Po njegovem mnenju smo Slovenci kar dobri poznavalci vin in damo veliko na kakovost. Seveda obstajajo tudi pivci, ki jim gre bolj za učinek in ne toliko za okus na splošno, vendar ljubitelji vina bolj prisegajo na pravo kulturo pitja. Mnogo ljudi sicer domneva, da je sladko vino kvalitetnejše od suhega, seveda to nikakor ne drži, je pa res, da naj bi sladko vino povzročilo hujšega mačka kot suho.

Prav vse faze pridelave in postopkov vplivajo tako na okus kot kvaliteto vina. Nenazadnje je pomembna temperatura vina, ko ga pijemo, seveda pa je veliko odvisno od sorte. Rdeče vino naj bi imelo približno sobno temperaturo (20 stopinj Celzija), vendar je po Dušanovem mnenju tudi za rdeče vino bolje, če ima 18 stopinj Celzija kot 22. Ko pa vino poskušamo, je potrebno, da ima nekoliko višjo temperaturo, saj nizke temperature nekoliko zakrijejo napake v okusu.

Prva faza pridelave vina se začne z izbiro trte. Potrebno je izbrati prave sadike in jih zasaditi na pravem mestu. Vinarna Kristančič ima okoli 20 hektarjev vinogradov, kjer v glavnem pridelujejo tri različne linije vin. Mednje spadajo rebula, beli pinot, sivi pinot, chardonnay, sauvignon, modri pinot, merlot in še nekatera druga vina. Vendar je pridelava določenih znamk in seveda njihova kvaliteta precej odvisna tudi od vremena.

Grozdje poberejo ročno, za kar navadno najamejo približno 20 ljudi. Trgatve trajajo okoli 20 dni. Grozdje gre nato v fazo prebiranja, kjer ločijo slabo grozdje od tistega, ki gre v stiskalnico. Tudi tako imenovano 'prešanje' ima svoje posebnosti. Premočno stiskanje namreč iz pešk in olupkov iztisne tudi snovi, ki jih v vinu ne želimo. Osrednji proces pri pridelavi je seveda fermentacija, kjer nastane alkohol.

Pri pridelavi rdečih vin, je izjemno pomembna še maceracija. Gre za postopek, ko iz olupkov dobimo značilno rdečo barvo. Naslednja faza je pretok, ko tekočino ločimo od usedlin in če je potrebno vino oksigeniramo.

Naslednja faza je stabiliziranje vina. V tej fazi se očisti in nato preide v fazo zorenja, nazadnje pa ga še ustekleničijo. Vino ne sme biti dolgo v plastičnih posodah, saj se navzame vonja plastike. Za rdeče vino je še posebej pomembno, da zori v lesenih sodih, v glavnem v hrastovih, čeprav se nekatera vina (tudi bela) znajdejo še v akacijevih.

Seveda smo si ogledali vinsko klet in trenutno je v njej okoli 85.000 litrov belega in rdečega vina. Pri pridelavi vina gre v glavnem za nenehna testiranja. Vinarji vseskozi preizkušajo vino, ga puščajo, da zori dlje časa v sodih, spreminjajo postopke in poskušajo izboljšati kvaliteto. Kar nekaj vina se iz Slovenije proda v tujino in med boljšimi kupci so Nemci ter Rusi.

No, zadnja faza v življenju vina pa je seveda pokušina in seveda smo preizkusili nekaj vrhunskih steklenic tudi na Moškem svetu.

Najprej smo preizkusili rebulo letnik 2009, ki je nekoliko lahkotnejša, a izjemno polnega okusa. Rebula je dolga leta veljala za navadno namizno vino, a to se je v zadnjih letih precej spremenilo in sedaj gre za eno najbolj vrhunskih vin na svetu.

Kot drugi je na vrsto prišel beli chardonnay letnik 2009, ki je nekoliko bolj izrazitega okusa kot rebula in je vsekakor nekaj, kar bi morali poskusiti vsi ljubitelji vin.

Pavo rdeče letnik 2007 je vino z izjemno bogatim okusom. Že vonj tega vina nas spomni na jagode ter črni ribez. Ker to vino zori v hrastovih sodih, dobimo še rahel pridih vanilje.

Za vse ljubitelje sladke kapljice smo poskusili še desertno vino pikolit letnik 2008, ki je vsekakor nekaj posebnega in ga je pravzaprav težko opisati. Kot desertno vino je izrazito sladko, kar morda ne bi bilo všeč ljubiteljem suhih vin.

Kot zadnje pa smo poskusili še modri pinot letnik 2006, katerega so izdelali samo 2000 primerkov in jih ljubitelji vin ne morejo več kupiti. Je izjemno vino, sicer nekoliko trpkega, a neverjetno bogatega okusa. Modri pinot 2006 da preizkuševalcu celo paleto izjemnih okusov, za katere si želi, da se kar ne bi končali.

Dušan in Marko ponujata res izjemna vina, ki navdušujejo strokovnjake tako v Sloveniji kot v tujini.