Kot bi se ljubil s kitaro

″Videl sem samega sebe kako igram kitaro, a sem jo igral na čisto poseben način. Tako, da sem iz nje dobival nenormalne zvoke. Dotikal sem se je na nenavadne načine, da sem dobival bizarne zvoke iz nje. Celo vpil sem vanjo. Nobenih omejitev ni bilo – moji premiki so bili več kot elegantntni. Takrat sem spoznal, da imam identiteto inštrumenta in to je bil najpomembnejši dogodek v moji glasbeni karieri. Od tu črpam vso svojo muzikalnost. Pravzaprav, tako sem jo odkril.″

Tako je Steve Vai (Steven Siro Vai) opisal svoje sanje, ki jih je imel pri štirinajstih letih, novinarju Joeu Goreu in nekako uspel povzeti inspiracijo njegove glasbe. Vai je gotovo eden najvplivnejših rock kitaristov vseh časov, ki ga lahko brez težav postavimo ob bok Jimiju Hendrixu, Jeffu Becku, Brianu Mayu, Jimmyju Pageu, Glenu Buxtonu, Joeu Satrianiju in tako naprej. Mimogrede, Satriani je bil tudi njegov učitelj. Njegova glasba je dokaj prefinjena mešanica heavy metala, neo-klasičnega metala, eksperimentalnega rocka, progresivnega metala in jazz fusiona.

Vai je kariero začel preko legendarnega Franka Zappe. Poslal mu je namreč tonski posnetek pesmi The black Page (instrumental za bobne) preko katere je nasnel kitaro. Zappa je bil tako navdušen, da ga je leta 1979 najel, da je naredil neke vrste remiks njegovih kitarskih solaž. Leta 1980 je postal polnopraven član Frankove skupine in Zappa ga je takrat poimenoval 'mali italijanski virtuozo'.

Leta 1982 je zapustil skupino Franka Zappe in posnel prvi samostojni album Flex-Able. Po tem je igral tako rekoč z vsemi pomembnimi glasbeniki tistega časa. Med drugimi tudi z Aliceom Cooperjem na slovitem albumu Hey Stoopid. Igral je tudi poleg svojega mentorja (Joe Satriani) na tako imenovanih G3 turnejah, ki jih organizira Satriani.

Steve je zmeraj 'plesal' po robu klasičnega glam rocka, ki je grozil, da bo zapadel v pretirano komercialnost, a nikoli ni s celim telesom stopil preko te meje. Ko se na trenutke zdi, da se bo izgubil v povprečnosti, 'udari' z novim izdelkom, ki prikaže nekaj povsem novega. In zaradi tega je Steve ena največjih glasbenih legend že vse od leta 79 in nič ne kaže, da bi se to lahko nenadoma končalo.

"Uživam v tem, da se nenehno testiram, da iščem nove ideje za katere verjamem, da so unikatne.″
In prav zaradi teh besed bo koncert v Ljubljani (13.novembra 2012) prava poslastica za vse kitarske navdušence. Nenazadnje so njegovo igranje večkrat opisali kot popolno ljubezen med človekom in kitaro.


 

Svoje mnenje pa lahko izrazite tudi na naši Facebook strani!