Izginjajoča arheološka najdišča

Global Heritage Fund iz San Francisca, organizacija, ki poskuša zaščititi zgodovinske in kulturne spomenike iz preteklosti, je objavila seznam arheoloških in kulturnih znamenitosti, ki lahko v naslednjih nekaj letih izginejo. Prav lahko se zgodi, da bomo več stoletij in celo tisočletij stare sledi preteklosti videli samo še na fotografijah.
„Mislim, da ne bodo popolnoma izginile, vendar bodo kmalu samo senca tega, kar bi lahko bile,“ je dejal Jeff Morgan, direktor Global Heritage Funda. Dodal je še, da bi mnoge med njimi lahko rešili z dokaj skromnimi finančnimi sredstvi.

Zibelka srednjeveške arhitekture
V cerkvi svetega Gregorja, tisoč let stare freske pripovedujejo zgodbe o zanemarjanju arheoloških dragocenosti. Cerkev se nahaja na področju srednjeveškega mesta Ani v današnji Turčiji. Leži namreč v militaristični coni na Turško-Armenski meji. Mesto so ustanovili Armenci v 10. stoletju in vsebuje arhitekturo, ki je vplivala na srednjeveški gotski stil po vsej Evropi. V 14. stoletju so morali Armenci mesto (po ukazu Turkov) zapustiti in od takrat je mesto na milost in nemilost prepuščeno plenilcem.

Uničujoči turizem
Žal restavratorji nimajo dovolj denarja, da bi restavrirali in zaščitili ostanke skoraj tri tisoč let starega mesta Čersonesos v Ukrajini. Prve naselbine so na tem področju nastale okoli šestega stoletja pred našim štetjem. Čersonesos je kmalu postalo eno najbogatejših mest v Bizantinskem cesarstvu. Glavno težavo predstavlja popolnoma nenadziran turizem, ki grozi, da bo uničil, kar je ostalo od nekoč mogočnega mesteca. Drugi problem je grajenje novih gradenj, zaradi katerih se arheološko najdišče postopoma uničuje.

Skrivnost v pesku
V zahodnem delu bibličnega mesta Jeriho leži palača Hisham. Gradili so jo v osmem stoletju vendar jo je med gradnjo porušil potres, pozneje pa prekril pesek. Ostanke so sicer odkrili že leta 1934, vendar je do danes niso mogli dodobra preučiti. Predstavniki Global Heritage Fund se bojijo, da bo najdišče kmalu uničeno, predvsem zaradi urbanega ter agrikulturnega razvoja predela.

Naselbina plemena Swahili
Naselbina Lamu v Keniji je nastala v 12. stoletju in je ena najstarejših in najbolje ohranjenih starih naselbin v Afriki. Je spomenik nekdanji swahili kulturi, ki bo morda v kratkem izginila. Na tem področju želi namreč zgraditi infrastrukturo eno od naftnih podjetij, kar bo s seboj pripeljalo tudi urbane spremembe.

Izprano mesto
Mahasthangarh v Bangladeshu je eno najstarejših mestnih arheoloških najdišč v Južni Aziji. Mesto je nastalo nekje v tretjem stoletju pred našim štetjem in je bilo naseljeno še v 18. stoletju. Še danes je mesto sveto za mnoge Hindujce. Vendar ga oblasti niso obnavljale in je bilo tako kot mnoga druga najdišča prepuščeno plenilcem. Težavo predstavlja tudi dež, ki počasi izpira zemljo in dodatno uničuje ostanke.

Uničenje Niniveha
Nineveh je starodavno mesto v Iraku in je bilo med letoma 705 in 612 pred našim štetjem glavno mesto Asirskega imperija. Mesto so nato porušili Medejci, Babilonci in drugi zavojevalci. Sredi 19. stoletja so arheologi začeli z izkopavanjem in restavriranjem. Težava je ponovno povezana z modernim priseljevanjem. Nove zazidave grozijo, da bodo popolnoma uničile najdišče.

Kraljevo skrivališče
Kraljevo palačo Sans-Souci na Haitiju so v 19. stoletju zgradili osvobojeni sužnji. Leta 1820 se je kralj Henri I, zaradi paralize in upora podložnikov, v njej skril in storil samomor. Leta 1842 se je palača podrla med uničujočim potresom. Od takrat naprej propada, po podatkih organizacije Global Heritage Fund pa bi jo rešilo 'le' nekaj milijonov dolarjev, ki bi jih v nekaj letih s turizmom dobili nazaj. Seveda je glede na stanje v državi po letošnji katastrofi najdišče tudi razumljivo bolj postranskega pomena.

Kotlina majevskih skrivnosti
Kotlina Mirador v Gvatemali je bila zibelka majevske civilizacije in je znana predvsem po mestu Tikal. Vendar so na tem področju vsaj štiri mesta, ki so precej starejša od Tikala, tudi do 1200 let starejša. Ta mesta ležijo prekrita z džunglo in so jih v glavnem že izropali plenilci in uničili ilegalni gozdarji, določeni deli so bili uničeni zaradi požiganja predelov za kmetijske površine.

Industrijsko središče
V zgodnjem srednjem veku je bilo mesto Taxila v Pakistanu nekakšno industrijsko središče takratnega geografskega območja. Mesto je nastalo približno v šestem stoletju pred našim štetjem in se je skozi stoletja postopoma razvijalo. Najdišče so uničevali plenilci, vojne, določeni deli se celo uporabljajo kot smetišča.

Vzhod sreča zahod
Na Cipru stojijo ruševine nekoč mogočnega mesta Famagusta, ki je veljalo za eno najbogatejših mest na svetu. Ustanovili so ga v tretjem stoletju pred našim štetjem in je kmalu postalo glavna trgovska postojanka med Evropo in Bližnjim vzhodom. Evropski vplivi v mestu so izginili, ko je oblast nad njim v 16. stoletju prevzel Otomanski imperij, s tem se je začel tudi zaton mesta. Najdišče danes nadzoruje Turška vojska, ki ji ohranjanje kulturne dediščine ni ravno glavna skrb.

Preberite si še o izgubljenih knjigah, ki so imele moč, da bi celo spremenile tok zgodovine.