Elektronska knjiga 'premagala' klasično

Ob poplavi novih tabličnih računalnikov in e-bralnikov so elektronske knjige presegle prodajo fizičnih knjig, kot poročajo predstavniki Amazona, ene največjih spletnih knjigarn na svetu. Prodaja elektronskih knjig je sicer še vedno manjša od prodaje knjig z mehkimi platnicami, je pa presegla prodajo knjig s trdnimi platnicami. Amazon je v zadnjih treh mesecih prodal 43 odstotkov več elektronskih knjig od navadnih, tiskanih. V zadnjem mesecu pa se je ta delež povečal na 80 odstotkov.

Ena največjih težav, ki jo je imela elektronska knjiga, je gotovo ta, da ljudje neradi berejo knjige preko računalniških zaslonov. Prvi bralniki so bili okorni, neučinkoviti, s slabimi zasloni in relativno kratko življenjsko dobo, zato se niso uspeli množično prebiti v splošno uporabo. Poleg tega se pred leti knjigarne in založbe še niso odločale, da bi bolj množično ponujale elektronske knjige.

A to je je bilo včasih. Trenutno sta med najbolj opevanimi bralniki elektronskih knjig Amazonov Kindle in Applov iPad, ki je še nekoliko več kot samo bralnik elektronskih knjig. Preberite si primerjavo med obema napravama.

Cene elektronskih knjig se gibljejo okoli 7 evrov in so navadno cenejše od klasičnih knjig s trdo platnico, so pa še vedno približno tako visoke kot cene povprečne knjige z mehko platnico, kar verjetno pomeni, da bodo tako imenovane 'paperback' (knjige z mehkimi platnicami) zaenkrat še prevladovale na tržišču, vendar bi to lahko bilo samo še vprašanje časa.

Prednosti elektronske knjige so v tem, da je ob nakupu knjiga zelo hitro na bralniku brez posebnih stroškov dostave. Na navadne knjige je treba ob naročilu iz tujine čakati tudi po več tednov. Še ena prednost elektronske knjige je v tem, da ne potrebujemo veliko fizičnega prostora za shranjevanje. Vse knjige imamo v bralniku in navadno ne zavzemajo veliko digitalnega prostora, medtem ko potrebujemo za fizične knjige dodatne police, kar je za manjša stanovanja lahko neprijetno. Vendar so po drugi strani fizične knjige še zmeraj nekoliko prijaznejše za oči kot zasloni, čeprav je treba dodati, da je bil na tem področju narejen velik napredek. Fizične knjige so v povprečju lažje od elektronskih naprav in se v glavnem ne morejo tako poškodovati kot elektronska naprava. In kot bo dejal vsak ljubitelj klasične knjige, da imajo nek poseben vonj, ki diši po znanju in pustolovščinah, ki ga elektronska knjiga ne more nadomestiti. A naj smo zvesti pripadniki elektronskih knjig ali ljubitelji najnovejših elektronskih naprav, elektronska knjiga se je usidrala v literarni prostor in kot kaže, bo tu tudi ostala ter morda celo prevladala.

Prvič so se začele elektronske knjige dobro prodajati že leta 2009 in so v določenem trenutku že presegle prodajo knjig s trdimi platnicami, a kot pravi Amazon, se trend samo dviguje. V Sloveniji prodaja elektronskih knjig še ne igra neke bistvene vloge, predvsem zaradi pomanjkanja slovenskih knjig v tej obliki, a je tudi na našem literarnem trgu preboj elektronske knjige verjetno samo še vprašanje časa. Pravzaprav vse knjige najprej nastanejo v elektronski obliki in s prodajo teh knjig se založniki izognejo stroškom tiska.

Nekatere slovenske založbe že ponujajo elektronske knjige slovenskih avtorjev in čeprav je delež tovrstnih knjig še dokaj majhen, lahko pričakujemo, da se bo v naslednjih letih zagotovo povečal. Morda je elektronska knjiga tudi rešitev za vse slovenske avtorje, ki jih založbe zaradi takšnih in drugačnih razlogov nočejo ali ne morejo izdati in bodo lahko svoje knjige ponujali preko lastnih spletnih strani.

Amazon sicer noče razkriti, koliko e-bralnikov Kindle so do sedaj prodali, a se je številka gotovo še precej povečala, odkar so znižali cene. Ne nazadnje lahko zaradi konkurence drugih bralnikov pričakujemo, da bodo cene e-bralnikov samo še padale, upamo pa lahko, da bo kakovost rasla. Vendar pa si tega, da bo klasična knjiga popolnoma izginila, vseeno ne bi upali napovedati.