''Za nas na tem prvenstvu šteje samo medalja''

Pred tekmami skupinskega dela smo se pogovarjali s slovenskim reprezentantom Maticem Videčnikom, ki si kruh služi pri klubu ACH Volley, in legendo med slovenskimi odbojkarji ter dolgoletnim članom ljubljanske ekipe, danes pa tudi trenerjem Oranžnih zmajev, Matijem Pleškom.

Matic Videčnik, bloker pri ACH Volley Ljubljana

Kako potekajo priprave na evropsko prvenstvo? Že čutite ''metuljčke'' v trebuhu?

Priprave na vsa tekmovanja, na katerih smo že nastopili in še bomo, smo začeli že pred tremi meseci, vendar zdaj ko se približuje zadnje, verjetno najpomembnejše letošnje tekmovanje, mislim, da prihajamo v pravo formo.

Se tokratne priprave kaj razlikujejo od siceršnjih reprezentančnih priprav? Je čutiti pritisk javnosti?

Mislim, da že skozi celotno poletje treniramo na podoben način, je pa res, da si želimo doseči dober rezultat, zato je borba na treningu tudi temu primerna. Zaenkrat menim, da ni čutiti posebnega pritiska javnosti, kar nam ustreza, da se lahko posvetimo treningu.

Imate pred tekmo kakšno rutino? Kaj pa sotekmovalci? Kateri je največji šaljivec in čigava beseda poleg kapetanove največ velja?

Sam pred tekmami nimam posebne rutine, razen to, da ta dan še posebej pazim, kakšno hrano zaužijem. Edina stvar, ki ne sme manjkati, je kava ali kakšna energijska pijača. Šaljivcev v tej ekipi je kar nekaj, vidi se že navzven, da smo zelo povezana in nasmejana skupina, kar je in mora biti naša prednost.

Lahko s tremi besedami opišete selektorja?

Italijan, osredotočen, moto navdušenec.

Ste član serijskega slovenskega prvaka, ekipe ACH Volley, za krmilom katerega je legenda slovenske odbojke, Matija Pleško. Je z vami delil kakšne koristne nasvete glede reprezentančnih tekem? Kaj vam pomeni imeti ob sebi takšno ime, ki je odbojki dalo vse in še več?

Ja, res je, Pleško je prava odbojkarska legenda, svetoval mi je, naj poskusim vsrkati čim več znanja ter pokazati, kar že znam. Sam sem zelo vesel, da sem ga spoznal ter da je del mojega življenja, saj lahko z osebo, kot je on, vsi samo pridobimo v vseh pogledih.

Kako realna je medalja na domačem prvenstvu? Lahko reprezentanca še nadgradi predstave iz leta 2015 in ponovi uspeh košarkarjev iz leta 2017? Oziroma rečeno drugače. Kaj bi bil za vas uspeh in kaj neuspeh na Eurovolleyju?

Za nas kot reprezentanco je cilj zlata medalja. Verjetno se v to zgodbo ne bi niti podali, če si ne bi zastavili visokih ciljev, ki pa so ob malce sreče in polnih tribunah tudi uresničljivi. Ko smo se igralci pred kratkim pogovarjali, smo bili vsi istega mnenja, da za nas na tem prvenstvu šteje samo medalja.

Je uspeh košarkarske reprezentance vplival na vašo mentaliteto – da lahko tudi mala Slovenija sanja velike sanje in se nima nikogar za bati?

Ta ekipa je že leta 2015 pokazala, da je vse mogoče in da se lahko enakovredno kosamo z vsemi velesilami, kljub naši majhnosti.

Nam zaupate kakšno zanimivo anekdoto iz slačilnice?

Vsak dan je kakšna nova dogodivščina, vendar naj to, kar se tam zgodi, ostane zaenkrat med nami igralci.

Kaj je glavno orožje Slovenije in kako je neuspeh v kvalifikacijah za olimpijske igre vplival na vzdušje v reprezentanci? Je morala še vedno na vrhuncu?

Naše glavno orožje morajo biti naši navijači, povezanost, seveda pa nam niti individualne kvalitete ne primanjkuje. Želja pred pričetkom kvalifikacij je bila na zelo visokem nivoju, prav zato pa je bilo razočaranje ob koncu precejšnje. Po turnirju na Poljskem smo dobili nekaj dni počitka, vrnili pa smo se s še večjo željo, da dokažemo, kje je naše mesto.

Koliko na takšnih prvenstvih šteje prednost domače publike? Drugim reprezentancam na vaših tekmah gotovo ne bo lahko ...

Ob tako malih razlikah, ki so med najboljšimi ekipami, šteje vsaka malenkost, polne tribune pa so lahko velik kamen v mozaiku, ki ga želimo sestaviti. Zato bi ob tej priložnosti izkoristil in povabil ljudi, da pridejo navijat za nas v Stožice in sodelujejo pri tej lepi zgodbi.

Večino časa preživite s klubskimi kolegi. Kako z ničle na hitro ustvarite kemijo znotraj reprezentance?

Pozna se, da jedro te reprezentance ostaja nespremenjeno že nekaj let, pridružilo se nas je nekaj mladih igralcev, ki so nas odlično sprejeli in na nas prenesli to kemijo, ki so jo oni ustvarjali skozi leta.

Matija Pleško, trener pri ACH Volley Ljubljana

Kako se vi spominjate svojih reprezentančnih dni? Bili ste del ekipe, ko se je slovenska reprezentanca davnega leta 2001 prvič uvrstila na evropsko prvenstvo. Kako se je odbojka v tem času spremenila?

Reprezentančni dres – od tega šest let s kapetanskim trakom – sem nosil od leta 1996 pa do leta 2009. V tem obdobju smo se z izbrano vrsto trikrat uvrstili na EP. Prav prva uvrstitev na EP leta 2001 je bil velik uspeh za takratne razmere. Uvrstitev med 12 najboljših ekip stare celine je bila za nas velika stvar in s ponosom se spominjam tega. Odbojka se od takrat je in ni spremenila, odvisno, katere stvari bi primerjali.

Kaj je težje? Nositi breme igralca ali biti v vlogi trenerja? Ambicije moštva ACH niso majhne. Prav ljubljanska ekipa je poskrbela, da je tudi Slovenija počasi prerasla v odbojkarsko silo, ki je ne sme podcenjevati nobena reprezentanca.

Če imaš odbojko rad, ni nobena vloga težka in če si “pravi”, ti pritisk po rezultatu ni v breme, pač pa privilegij in izziv. Jo je pa lepše igrati, kot pa samo spremljati s klopi.

ACH Volley že vrsto let omogoča najboljšim slovenskim igralcem nastopanje v ligi prvakov. Skozi naš klub je šlo veliko današnjih reprezentantov, ki so si tu nabirali izkušnje. In te izkušnje lahko danes uporabljajo v klubskem in reprezentančnem dresu. 

ACH Volley bo imel v reprezentanci svojega zastopnika v Maticu Videčniku. Ga lahko opišete z nekaj besedami. Za kakšen kaliber igralca gre in kaj prinaša v reprezentanco?

Matic je pravi karakter za odbojko. Glasen, nepopustljiv in trmast, dokler zadnja žoga ne pade na tla. Želi si zmagovati. S svojo višino in kvaliteto je v vsaki ekipi dodana vrednost. Veseli smo, da je član ACH Volleyja. Verjamem, da bo tudi on dočakal svojo priložnost v reprezentanci, da pokaže svoje kvalitete. 

Kje boste spremljali tekme slovenske odbojkarske reprezentance?

Upam, da v živo v Stožicah. Polfinale in finale pa verjetno v krogu svoje družine in prijateljev.