Vsak grižljaj bi bil lahko zadnji: Hitlerjeve preizkuševalke hrane so živele v nenehnem strahu

V času kraljev so bili preizkuševalci hrane nekaj običajnega, pred leti pa smo ugotovili, da jih je imel tudi nacistični voditelj Adolf Hitler. ''Seveda sem se bala. Če bi bila (hrana, op. p.) zastrupljena, me danes ne bi bilo tu. Bili smo prisiljeni, da smo jedli vse, nismo imeli izbire,'' se je pred leti spominjala tajnica Margot Wölk, ki so jo v skupino preizkuševalk hrane vključile enote SS, ko je imela vsega 24 let in je iz Berlina pobegnila k mami, ki je živela v idilični vzhodnopruski vasici Gross-Partsch (danes Parcz, Poljska), ki pa je bila le TRI kilometre oddaljena od Volčjega brloga.

''Hrano smo dobili med 11. in 12. uro. Šele ko jo je preizkusilo vseh 15, jo je SS odpeljal v štab. Vse je bilo vegetarijansko, najbolj okusne so bile sveže stvari – od belušev, paprik, graha, postreženo z rižem in solatami. Vse je bilo na enem krožniku, kot so mu kasneje tudi postregli. Vmes je morala miniti vsaj ena ura, da bi se pokazal morebiten učinek strupa.'' Leta 2014 umrla Wölkova je bila edina preživela preizkuševalka hrane, vse ostale naj bi padle v roke Rdeče armade in naj bi jih pobili, medtem ko je sama na vlaku Josepha Göbbelsa pobegnila v Berlin, kjer je leta 1946 srečala domnevno mrtvega moža Karla, s katerim je nato skupaj živel še 34 let – vse do njegove smrti leta 1980.

''Nekatera dekleta so jokala samo, da so začela jesti – tako zelo jih je bilo strah. Na krožnikih ni smelo ostati nič. Sledila je ura mučnega čakanja, če se bo kaj zgodilo.'' Vsak njihov obrok bi bil lahko zadnji – zajtrk, kosilo ali večerja. Hitler, ki je jedel zgolj rezance, riž, grah, cvetačo in papriko, jih je ''najel'' poltretje leto pred koncem 2. svetovne vojne. Govorilo se je namreč, da zavezniki načrtujejo, da ga bodo zastrupili. Čeprav so mlada nemška dekleta za razliko od večine prebivalstva redno uživale okusno hrano, so vsak dan trepetale za svoje življenje. Wölkovo in ostala dekleta so nacisti napotili v vojašnico v Krusendorfu, kjer so pripravljali hrano za Volčji brlog – v prvem vojaškem štabu na vzhodni fronti je Hitler preživel nekaj več kot 800 dni.

''Nikoli niso postregli mesa, saj je bil Hitler vegetarijanec. Hrana je bila resda zelo dobra, a v njej nismo mogli uživati,'' se je spominjala Wölkova, katere usluge so potrebovali le, ko je bil Hitler v Volčjem brlogu, nacističnega voditelja pa v živo nikoli ni videla. Hitlerja je prezirala, a ženske možnosti za pobeg niso imele. Ko je 20. junija 1944 spodletel atentat na firerja, se je varnost okoli brloga poostrila, preizkuševalke hrane pa niso več smele domov. Nastanili so jih v zapuščene šole, kjer so bile zastražene in praktično so živele v ujetništvu. Neke noči je vojak SS Wölkovo tudi posilil, drugi pa ji je rešil življenje. Potem ko so se brlogu nevarno začeli bližali Sovjeti, jo je namreč eden od poročnikov pospremil na vlak za Berlin, kasneje pa ji sporočil, da so vse ostale preizkuševalce hrane sovražniki ustrelili. Drugemu, ki se mu je imela Wölkova zahvaliti za življenje, je bil berlinski zdravnik, ki ji je ponudil zatočišče in nacističnim vojakom zanikal, da je videl ubežnico. Kasneje so jo ujeli sovjetski vojaki in jo dva tedna noč in dan posiljevali, zaradi česar kasneje ni mogla imeti otrok.