Na Luni obtičali medvedki

Nam je uspelo kolonizirati Luno? Potem ko je prva zasebna vesoljska sonda Berešit, ki je poletela na Luno, aprila strmoglavila, vso delo očitno vendarle ni šlo v nič, saj bi lahko njeni potniki preživeli. Ne, ne gre za ljudi, temveč kolonijo trdovratnih čokatih živali z valjastim telesom, skoraj mikroskopsko majhna bitja, ki jim pravimo počasniki oz. tardigradi, ljubkovalno pa jih kličejo tudi (morski) medvedki, saj njihova hoja spominja na hojo medveda. Živali z osmimi nogami, ki na Zemlji živijo v najrazličnejših okoljih – visoko v Himalaji in globokomorskih jarkih – in v dolžino merijo največ 1,5 milimetra, uspešno kljubujejo ekstremnim razmeram.

Lahko se tudi povsem izsušijo in v stanju kriptobioze, to je stanju neaktivnosti metabolizma (iz sebe iztisnejo vodo in ustavijo presnovo), preživijo v najbolj sovražnih okoljih, kar Luna nedvomno je. Med drugim so preživeli 10 dni vakuuma, nefiltrirano kozmično sevanje zunaj vesoljske sonde, torej radiacijo, do živega jim ni prišel niti utekočinjen helij pri –267,9 stopinje Celzija, vretje pri 149 stopinjah Celzija, ekstremni pritiski, kot tudi ne kopel v alkoholu. V dehidriranem neaktivnem stanju naj bi počasniki tudi ustavili staranje, kar pomeni, da če se deaktivirajo za 10 let, bodo ob aktivaciji stari toliko kot pred začasnim ''izklopom''.

"Možnosti za preživetje tardigradov so izjemno visoke,'' meni Nova Spivack, vodja neprofitne organizacije Arch Mission Foundation, ki je pripravila tovor za Luno. Prikupni počasniki, ki jih je v 18. stoletju odkril zoolog Johann August Ephraim Goeze, so na Luno potovali v dehidriranem stanju, odeti v umetno smolo, kar strokovnjake navdaja z upanjem, da bodo preživeli. Ne le da se znajo potuhniti in počakati na boljše čase, ampak so sposobni preživeti izjemne sile z ''magnitudo'' trka asteroida, poudarja specialist za tardigrade Lukasz Kaczmarek, zato jih nesreča sonde ne bi smela pokončati. Edina težava je, da za aktivacijo organizma potrebujejo vodo, zrak in hrano, ki pa bi jih lahko priskrbele druge sonde, saj teh treh stvari na Luni ni. Spivack je sicer dejal, da jih bodo morale naslednje odprave, če naletijo nanje, prinesti nazaj na Zemljo, kjer jih bodo rehidrirali in skušali oživeti. Se lahko iz počasnikov nekoč razvije ''človek''? Spomnimo se, iz česa smo nastali, zato prav nič ni nemogoče! Vse, kar potrebujejo, je nekaj vode ... in ni prav človek nastal iz mikroorganizmov, ki so prilezli iz vode. A Kaczmarek umirja žogico, saj počasniki ''ne morejo kolonizirati Lune, ker tam ni ne atmosfere ne tekoče vode. Lahko pa bi jih znova prinesli na Zemljo in jim dali vodo. Takrat bi jih lahko oživili.'' Če bi strmoglavili na Mars, bi bila zgodba povsem drugačna ...

Izraelska sonda bi ob uspešnem pristanku postala prvo zasebno plovilo, ki je pristalo na Luni, a bo treba na to še počakati, saj je zaradi odpovedi dela opreme strmoglavila. Pristajanje v vesolju se je še enkrat več izkazalo za eno najtežjih nalog. Lander je poleg četice tardigardov prevažal tudi človeški DNK in spominski sveženj s 30 milijoni informacij, tovor pa naj ne bi bil uničen, saj je bil zaščiten z nikljem. Če že, so se medvedki razleteli po površju Lune, a ker je Luna brezživljenjsko okolje, je strah za preplah odveč. Zakaj? Ker smo že leta 1969 na Luni pustili plenico s človeškimi iztrebki, v kateri je mrgolelo mikroorganizmov, in za zdaj nič ne kaže, da bi bilo kaj od njih.