Ljubezen, seks in moški možgani

Razlike med ženskimi in moškimi možgani so večje, kot se zdi na prvi pogled. Na razmišljanje, dejanja in čustvovanje vplivajo hormoni in povezave v možganih, ki se med moškimi in ženskami razlikujejo.

Čut za teritorialnost in empatija

Del možganov, ki vpliva na čut za teritorialnost, je pri moških precej bolj razvit kot pri ženskah in tudi povezave med posameznimi nevroni v tem delu možganov so speljane tako, da moški takoj zazna teritorialne izzive drugih moških. Tudi alarmni sistemi za grožnjo, strah in nevarnost so večji v primerjavi z ženskimi. Zaradi teh razlik so moški bolj paranoični glede potencialnih nevarnosti od žensk.
Ženske imajo precej bolje razvit del možganov za empatijo, ki jim omogoča prepoznavanje in razumevanje čustev. Zaradi tega precej bolje 'berejo' neverbalno govorico, kot je obrazna mimika in govorico telesa.
Največja razlika je v tem, da imajo moški v možganih kar 2,5-krat večje področje za spolnost kot ženske. V najstniških letih začne moško telo proizvajati 200 do 250 odstotkov več testosterona kot v otroških letih.
Testosteron poganja njihov seksualni motor in njihov um je dobesedno okupiran s podobami in razmišljanjem o spolnosti.

Moški trans

Testosteron sili moške v tako imenovani moški trans – strmenje v določene dele ženskega telesa. Po besedah dr. Louann Brizendine, nevrologinje in profesorice za psihiatrijo na kalifornijski univerzi v San Franciscu, si moški pri tem enostavno ne morejo pomagati. Njihovi vizualni centri v možganih nenehno iščejo potencialno družico in če jo želijo očarati, jo morajo najprej vizualno oceniti.

Različni cilji, ki jih imajo moški in ženske pri zvezi, jih sprva postavijo na nasprotne strani. Ženski možgani so naravnani tako, da iščejo varnost in zanesljivost pri potencialnem partnerju, preden se bodo z njim spustile v seksualno razmerje. Moški možgani po drugi strani pa moškega silijo, da vseskozi išče potencialne partnerice za spolni odnos. Navkljub nekaterim stereotipom se moški lahko zaljubi prav tako hitro in močno kot ženska. Ko se to zgodi, njegovi možgani ustvarijo neuničljiv vtis njene podobe in občutkov. Pohota in ljubezen se združita in takrat je „ujet“.

Center za očetovstvo

Ko njegova družica zanosi, sprošča feromone, ki stimulirajo moške možgane, da začnejo proizvajati sproščevalni hormon, imenovan prolaktin. Feromoni, ki jih oddaja noseča ženska, zmanjšajo produkcijo testosterona v moškem telesu za 30 odstotkov in vse te hormonske spremembe vplivajo na moškega, ga umirijo in podzavestno „prisilijo“, da bo pomagal pri vzgoji otroka. Vplivajo celo na njegov sluh. Poveča se namreč njegova sposobnost, da lahko zazna otroški jok. Vse dokler njihove žene ne zanosijo, večina moških otroškega joka ne sliši dobro. Včasih nekatere matere poskušajo pri otrocih vse storiti same in moškega odrinejo od očetovstva. Vendar bolj kot se bo ukvarjal z otrokom, bolj se bodo njegovi možgani poistovetili z vlogo očetovstva.

Prijazen dedek ali stari godrnjač

Ko se moški starajo, se njihovi hormoni spremenijo, možgani in telo padejo v tako imenovano andropavzo. Zmanjša se testosteron in začne se višati nivo estrogena. Veliko starejših moških je razdražljivih, utrujenih in celo depresivnih, če jim nivo testosterona pade pod normalne meje. Zato nekateri moški v tem obdobju poiščejo pomoč v hormonskih terapijah, telovadbi ali seksu.

Dedki, ki jih vnuki radi obiskujejo, ker so prijazni in ljubeči, so navadno polni hormona oksitocina, ki ga imenujejo tudi ljubkovalni hormon. Navadno so bolj potrpežljivi z vnuki, kot so bili s svojimi otroki.

Klub osamljenih src

Samota zelo vpliva na starejše moške možgane. Z izgubo partnerice se precej težje sprijaznijo kot ženske z izgubo partnerja. Za ločitev po petdesetem letu se ženske odločijo bolj pogosto kot moški.
Če moškega po petdesetem zapusti žena, njegovi možgani nehajo dobivati socialno telovadbo, ki jo potrebujejo, da se počutijo samozavestno. Če ostane sam in odrezan od družbe, se njegovi socialni centri v možganih ne vključijo. V študijah so nevrologi ugotovili, da centri za užitke ostanejo pri moških, ki so bolj socialni in aktivni, dlje časa.

Človeški možgani so najboljše orodje za učenje na svetu in čeprav smo pri obnašanju sposobni velikih sprememb, so nekatere stvari, ki jih pri moških in pri ženskih možganih ne moremo spremeniti. Zato se je bolje s temi razlikami sprijazniti, kot jih ignorirati ali se z njimi spopadati.