Zmaji – mitološka ali resnična bitja

Zmaji se pojavljajo v mitih in legendah mnogih civilizacij, vendar so med posameznimi kulturami kar precejšnje razlike. V nekem splošnem pojmovanju obstajata dve različici zmajev. Prva je evropska, ki izhaja iz grške ter vzhodne mitologije in azijska-kitajska različica zmajev. Obe različici nekako vplivata druga na drugo, še posebej v modernejši zgodovini.

Angleška beseda 'dragon' izhaja iz grške različice 'drakon', ki pomeni velika vodna kača. V moderni dobi so zmaji predstavljeni (v glavnem v fantazijski literaturi) kot veliki kuščarji na štirih ali dveh tacah, ki bruhajo ogenj ali strup. Zmaji na dveh nogah se imenujejo wyvern. Po evropskih pripovedkah so zmaji navadno stražili zaklad. Evropske različice zmajev imajo pogosto krila, medtem ko so kitajski bolj kačje oblike.
Glavna razlika med evropskimi in azijskimi zmaji je v tem, da evropski v glavnem predstavljajo zlo (to se sicer spreminja v moderni fantazijski literaturi), medtem ko so azijski zmaji pogosto poosebitev naravnih sil, vesolja in religije ter povezani z modrostjo in večnostjo. V glavnem pa oboji vsebujejo neke vrste magično moč in znajo govoriti. V nekaterih kulturah naj bi prav zmaji naučili ljudi govoriti.

Večina preučevalcev mitov in legend verjame, da so zgodbe o zmajih rodili fosili dinozavrov. Ljudje v preteklosti pač niso vedeli ničesar o evoluciji in izumrtju in tako so okostja, ki so jih našli, pač pripisovali zmajem.

Vendar obstajajo ljudje, ki verjamejo, da so bili zmaji v preteklosti resnični, da pa so dokaj skrivnostno izumrli. Ti ljudje mrzlično iščejo dokaz o resničnem obstoju zmajev in svojo vedo so poimenovali zmajologija (draconologie). Eden od teh je bil dr. Volodimir Kapusianyk, ki naj bi leta 1911 videl zadnjega od njih v nekem potujočem cirkusu v Nebraski.

Volodimir je opisal, da je kot najstnik obiskal cirkus in tam videl nesrečno bitje. Bilo je veliko komaj okoli 2,5 metra, izstradano in iz sebe ni spravilo niti dima, kaj šele ogenj. V cirkusu so bitje poimenovali 'redka krilata kača', Volodimir pa je bitje spoznal kot zmaja in od takrat naprej svoje življenje posvetil tem, kot se je sam izrazil, čudovitim bitjem.

Volodimir je na kritike, ki kuščarje, ki bi bruhali ogenj odločno zanikajo, odgovarjal, da zmaji niso bili kuščarji, temveč bitja, ki so se razvijala ločeno od ostale evolucije na Zemlji. Po njegovem mnenju so imeli zmaji, podobno kot ptiči, votle kosti, da so lahko leteli. Poleg tega njihove kosti niso bile sestavljene iz kalcija in drugih mineralov, temveč iz vrste hidrokarbonov, naravna vrsta močne in lahke plastike, ki je sestavljala tudi njihove luske.
V sebi so imeli večji mehur, poln metana, ki je deloval kot balon in še dodatno zmanjšal težo telesa. In ker metan gori, so zmaji razvili sposobnost, da so metan pihnili skozi gobec, pri vrhu gobca pa so imeli poseben organ, s katerim naj bi sprožili iskro.

Volodimir je razložil tudi, zakaj so izumrli. Ker so se jih ljudje bali in jim žrtvovali device, se zmaji niso pretirano trudili glede lova in preživetja. Zato so se polenili in postali lahek plen za vsakega slave željnega viteza, kar jih je na koncu pripeljalo do izumrtja.

Čeprav je težko verjeti, da bi zmaji lahko resnično obstajali in je teorija o fosilnih ostankih precej bolj verjetna, pa je vendarle dejstvo, da so stari učenjaki pisali o zmajih kot o potrjenem znanstvenem dejstvu. Opisovali so njihovo anatomijo, zgodovino in to v presenetljivo natančno. V njihovem pisanju ni bilo niti sledu o dvomu, ali bitja obstajajo. In resnici na ljubo, to ne bi bila prva vrsta živali, ki bi izumrla zaradi ljudi.

Po drugi strani človeška domišljija enostavno nima meja in čeprav zmaji najverjetneje nikoli niso obstajali, ali vsaj ne v takšni obliki, kot jih poznamo danes, so še kako živi prav v domišljiji in srcih milijonov njihovih privržencev po celem svetu.

Oglejte si še galerijo nekaterih najbolj priljubljenih slikarjev fantazijskih motivov, ki so med drugim ustvarjali tudi umetnine, ki prikazujejo zmaje.