Veliki izzivalec usode
Baumgartner se je v preteklosti že večkrat proslavil z ekstremnimi skoki. Skače v stilu B.A.S.E., ki je kratica za Building (stavba), Antenna (antena – nenaseljen stolp), Span (most, obok, kupola) in Earth (pečina ali katera koli druga naravna formacija). Kot po tekočem traku je skakal z najvišjih stavb na svetu. Leta 1999 je skočil s takrat najvišje stavbe na svetu Petronas v Kuala Lumpurju (Malezija), potem z različnih visokih objektov po svetu, nazadnje tudi z nove najvišje stavbe na svetu – Tajpej 101 na Tajvanu (2007). Med posebne dosežke se uvršča tudi najnižji B.A.S.E. skok na svetu, in sicer z Jezusovega kipa na gori Corcovado v Riu de Janeiru, visokega samo 38 metrov.
Med drugim je s posebno obleko, na katero so pritrjena karbonska krila, poletel čez rokavski preliv in skočil v jamo Mamet pri Zadru, kar pa je zahtevalo posebno obliko padala, ki se je moralo zaradi specifične oblike jame zelo hitro odpreti. Pri razvoju njegove opreme smo soudeleženi tudi Slovenci. Padala za več njegovih podvigov je izdelalo škofjeloško podjetje Atair.
Skok s te višine bo po mnenju stroke njegov najtežji in najnevarnejši podvig. Čeprav naj bi se vesolje, po izračunih fizikov, začelo šele pri 100 km oddaljenosti od Zemlje, je na višini 37 km v stratosferi zrak zelo redek, z nizkimi temperaturami in visoko prepustnostjo sončnega sevanja. Dosedanji rekorder, vojaški pilot polkovnik Joseph Kittinger, je leta 1960 skočil z 31 km in dosegel hitrost 988 km/h.
Nadzor prostega pada je na omenjeni višini močno otežen, zato je Kittingerja v nekem trenutku začelo nenadzorovano vrteti s frekvenco 120 obratov na minuto, nanj je delovala 22-krat višja sila od gravitacijske, kar je povzročilo takojšnjo izgubo zavesti. Tako kot se je Kittinger, naj bi se Baumgartner do stratosfere dvignil s posebnim balonom, napolnjenim s helijem.
Balon bo visok kar 145 metrov, zaradi redkega zraka in razteznosti helija se bo na višini 37 km iz le nekaj metrov raztegnil kar do 98 metrov premera.
Oprema za ekstremne razmere
Baumgartner bo oblečen v poseben skafander z lastnim umetnim uravnavanjem pritiska in ravni kisika. Brez zadostne opreme bi mu kri v telesu dobesedno zavrela. Vesoljska obleka ga bo varovala tudi pred temperaturami do 70 stopinj pod ničlo.
Avstrijec hoče ob prostem padu preseči hitrost zvoka že po 35 sekundah. Po 5 minutah in 35 sekundah prostega pada naj bi na približno 5500 metrih odprl padalo in varno pristal na vnaprej predvidenem območju.
Na dobri poti
Brez močne finančne sponzorske podpore tudi tukaj ne gre. Med glavnimi sponzorji je tudi proizvajalec energijskih pijač, znan po spodbujanju razvoja ekstremnih športov. Da pa omenjeni skok ne bi bil samo poslovno naravnan, je ekipa že stopila v kontakt z NASO. S pomočjo „pravih“ vesoljskih znanstvenikov bo ekstremni skok tudi podlaga za znanstvene raziskave na področju vpliva ekstremnih razmer na človeka. Znanstveniki naj bi namreč iskali možnost podobnega reševanja astronavtov v primeru nesreče vesoljskega plovila pri vračanju nazaj na Zemljo. Felix Baumgartner nas bo poskusil prepričati, da je to izvedljivo. Morda pa bi se ob morebitnem uspehu lahko nadejali tudi skoka iz vesolja? Pri Felixu nič ni nemogoče.
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV