Vesoljsko plovilo za dolge polete

Vesoljsko plovilo so poimenovali po legendarni Vernovi podmornici, prvi Fultonovi resnični podmornici in po prvi jedrski podmornici, ki je leta 1956 uspela pod vodo prepluti severni tečaj. Nautilus -X je sicer kratica za “Non-Atmospheric Universal Transport Intended for Lengthy United States eXploration' (Univerzalni vesoljski transport za daljše raziskovalne odprave). Plovilo naj bi služilo za več operacij in bi bilo zmožno preleteti večje razdalje. Zato so mu dodali tudi habitat, ki bo deloma omogočal tudi gravitacijo, in sicer v okroglem cevnem delu. Gravitacijo bi vzdrževali s centrifugalno silo.

Plovilo bi imelo tudi napihljiv bivalni del, ki bi ga izdelalo podjetje Bigelow Aerospace. Proti vesoljskemu žarčenju bi ga varovali rezervoarji, napolnjeni z vodo ali s tekočim vodikom. Nasini znanstveniki naj bi plovilo uspeli razviti in izdelati do leta 2020.

Tovrstno plovilo bi bilo veliko bolj ekonomično in cenejše, če bi ga gradili v vesolju, saj zanj ne bi potrebovali velikanskih količin raketnega ali drugega goriva pri izstrelitvi v orbito. Nautilus bi bil tudi zelo primeren kot plovilo za projekt Mars, kasneje pa tudi za morebitno pridobivanje vode z Marsove površine. Za izgradnjo bi potrebovali približno tri transporte (izstrelitve) v zemeljsko orbito in 3,7 milijarde ameriških dolarjev (2,7 milijarde evrov) v približno petih letih.

Veliko delov in konstrukcije bi lahko izvedli s pomočjo mednarodne vesoljske postaje, ki bi služila kot vmesni postanek za na 'gradbišče', poleg tega pa bi imelo plovilo veliko elementov podobnih, kot jih ima že danes vgrajena mednarodna vesoljska postaja. Zato je Nautilus še najbolj verjeten projekt do sedaj, saj je daleč najcenejši med medplanetarnimi projekti s človeško posadko.