Znanstveniki menijo, da so ugotovili glavni razlog zakaj je zunanja atmosfera ali korona bolj vroča. In sicer naj bi bili za to krivi vroči plini, ki nastajajo tik nad površjem.
"Že od nekdaj je bila uganka, zakaj je Sončeva atmosfera bolj vroča kot njegova površina," je dejal solarni fizik Scott McIntosh iz ameriškega Raziskovalnega centra za atmosfero, ki je le eden izmed raziskovalcev pri omenjenem projektu. "Z ugotovitvijo, da izbruhi plina v Sončevo atmosfero pošiljajo ogromne količine toplote, bi lahko lažje pojasnili tudi njegovo subtilno vplivanje na Zemljino zunanjo atmosfero," je še dodal.
Rezultati raziskave so bili objavljeni tudi v reviji Science, pri njej pa so sodelovali znanstveniki iz Lockheed Martinovega solarnega in astrofizičnega laboratorija (LMSAL) in Univerze v Oslu. Poleg tega je bila raziskava podprta s strani Nase in Fundacije NSF. Rezultati poleg tega razkrivajo tudi vpogled v Sončev vpliv na ostale zvezde in so odličen primer, kako lahko različne institucije iz različnih držav uspešno sodelujejo med seboj.
Raziskovalna ekipa se je predvsem osredotočila na izbruhe plazme, imenovane spikule, ki so v bistvu fontane plazme, ki se dvigujejo iz Sončeve površine v zunanjo atmosfero. Več kot desetletje so znanstveniki predvidevali, da ti spikuli prenašajo toploto v korono, vendar so nadaljnje in obsežne raziskave v letu 1980 razkrile, da spikule niso dosegle temperature korone, zato so to teorijo opustili. "Segrevanje spikul na več milijonov stopinj ni nikoli bilo neposredno opazovano, zato je bil tudi njihov vpliv pri segrevanju korone zanemarjen," je poudaril bart De Pontieu, vodilni raziskovalec in solarni fizik pri LMSAL.
"Že od nekdaj je bila uganka, zakaj je Sončeva atmosfera bolj vroča kot njegova površina," je dejal solarni fizik Scott McIntosh iz ameriškega Raziskovalnega centra za atmosfero, ki je le eden izmed raziskovalcev pri omenjenem projektu. "Z ugotovitvijo, da izbruhi plina v Sončevo atmosfero pošiljajo ogromne količine toplote, bi lahko lažje pojasnili tudi njegovo subtilno vplivanje na Zemljino zunanjo atmosfero," je še dodal.
Rezultati raziskave so bili objavljeni tudi v reviji Science, pri njej pa so sodelovali znanstveniki iz Lockheed Martinovega solarnega in astrofizičnega laboratorija (LMSAL) in Univerze v Oslu. Poleg tega je bila raziskava podprta s strani Nase in Fundacije NSF. Rezultati poleg tega razkrivajo tudi vpogled v Sončev vpliv na ostale zvezde in so odličen primer, kako lahko različne institucije iz različnih držav uspešno sodelujejo med seboj.
Raziskovalna ekipa se je predvsem osredotočila na izbruhe plazme, imenovane spikule, ki so v bistvu fontane plazme, ki se dvigujejo iz Sončeve površine v zunanjo atmosfero. Več kot desetletje so znanstveniki predvidevali, da ti spikuli prenašajo toploto v korono, vendar so nadaljnje in obsežne raziskave v letu 1980 razkrile, da spikule niso dosegle temperature korone, zato so to teorijo opustili. "Segrevanje spikul na več milijonov stopinj ni nikoli bilo neposredno opazovano, zato je bil tudi njihov vpliv pri segrevanju korone zanemarjen," je poudaril bart De Pontieu, vodilni raziskovalec in solarni fizik pri LMSAL.
V letu 2007 so De Pontieu, McIntosh in ostali raziskovalci odkrili novo vrsto spikul, ki se premikajo hitreje in imajo krajšo življenjsko dobo kot običajne spikule. Te švigajo z veliko hitrostjo proti atmosferi in pogosto dosegajo hitrost več kot 100 kilometrov na sekundo, nato pa enostavno izginejo. Njihovo hitro izginotje namiguje na to, da se plazma, ki jo nosijo, lahko zelo segreje, vendar so znanstvenikom manjkali neposredni podatki o tem pojavu. Zato so raziskovalci uporabili nove metode opazovanja, med katerimi so se poslužili Solarnega optičnega teleskopa (SOT) in tudi japonskega satelita Hinode. "Nova tehnologija, ki se ponaša z veliko boljšo resolucijo, je v tej raziskavi odigrala ključno vlogo," je dejal McIntosh
Med drugim je raziskava tudi prvič razkrila povezavo med plazmo, ki se segreva na milijone stopinj, in spikuli, ki omenjeno plazmo plasirajo v korono. Rezultati predstavljajo tudi 'konkurenco' dosedanjim teorijam o koronskem segrevanju. V zadnjih nekaj desetletjih so znanstveniki predstavili številne teoretične modele, ki pa so jim za natančnejšo potrditev manjkali konkretnejši podatki. Zato se je s pojavom nove tehnologije razumevanje delovanje Sonca bistveno izboljšalo. "Eden izmed največjih izzivov je razumevanje, kaj je tisto, ki sproži in segreje material v spikulah", je še dejal De Pontieu. Zato bo v bodoče za še natančnejše podatke potrebno razumeti povezave med Sončevim vidnim površjem ali fotosfero in njegovo korono.
Med drugim je raziskava tudi prvič razkrila povezavo med plazmo, ki se segreva na milijone stopinj, in spikuli, ki omenjeno plazmo plasirajo v korono. Rezultati predstavljajo tudi 'konkurenco' dosedanjim teorijam o koronskem segrevanju. V zadnjih nekaj desetletjih so znanstveniki predstavili številne teoretične modele, ki pa so jim za natančnejšo potrditev manjkali konkretnejši podatki. Zato se je s pojavom nove tehnologije razumevanje delovanje Sonca bistveno izboljšalo. "Eden izmed največjih izzivov je razumevanje, kaj je tisto, ki sproži in segreje material v spikulah", je še dejal De Pontieu. Zato bo v bodoče za še natančnejše podatke potrebno razumeti povezave med Sončevim vidnim površjem ali fotosfero in njegovo korono.
Naslednja Nasina misija IRIS je napovedana za leto 2012 in naj bi priskrbela podatke o celotnem in kompleksnem procesu, temperaturi in magnetnim poljem, ki deluje med fotosfero in korono. Raziskovalci upajo, da bo to razkrilo več podatkov o segrevanju spikul in njihovem 'izstrelitvenem' mehanizmu.
KOMENTARJI (3)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV