Zanimivo

Ubijalec rakavih celic

R.B.

27. 08. 2010 15.24

Znanstveniki poskušajo omejiti razvoj rakavih celic in njihovo širitev. Ameriško podjetje Alnylam je v zadnjih raziskavah prišlo do zanimivih rezultatov.

Novo zdravilo so testirali na bolnikih od 18. aprila, ko so skupini obolelih za rakom na jetrih vbrizgali novo tarčno zdravilo s kodnim imenom ALN-VSP. Vsem bolnikom, ki sodelujejo v testu, je skupno to, da kemoterapija ni uspela zadržati razvoja rakavih celic v jetrih, zato se jim je stanje hitro slabšalo. Po nekaj tednih pa so bili rezultati testiranja novega zdravila zelo vzpodbudni, čeprav so še v testni fazi in jih ne moremo razlagati kot popolno rešitev.

Raziskovalcem je uspelo z zdravilom ALN-VSP omejiti dotok krvi tumorju v jetrih za povprečno 62 odstotkov, kar je zelo dober rezultat. Konkretneje zdravilo z vplivanjem na delitev DNK (v okvirčku) preprečuje tvorjenje novih beljakovin, kakršne se tvorijo v ožilju, ki hrani tumor.

DNK verige se delijo (tvorijo) s pomočjo mehanizma DNK interference. Pri delitvi celic in njihovih DNK verig igrajo pomembno vlogo nekakšni DNK regulatorji, ki nekako 'potrdijo' ali 'ovržejo' primernost novotvorjene DNK verige. DNK interferenca je najpomembnejši faktor imunskega sistema in obrambe pred najrazličnejšimi virusi in novotvorbami, kamor spadajo tudi rakava obolenja. Če sistem zazna pokvarjen ali nepopoln genski zapis (DNK), potem bi moral preprečiti razvoj celice s pokvarjenim ali tujim genom. Vendar imunski sistem napako včasih 'spregleda' in tako pride do bolezni.

Tvorjenje novih beljakovin torej nadzoruje mehanizem DNKi (DNK interferenca), ki pa občasno ne zmore zavreti razvoja bolnih celic. Slednje se patološko tvorijo tudi pri nekaterih drugih boleznih, zato bi umetni način poseganja v DNKi pomenil velik napredek v zdravstvu. Zdravilo se sestoji iz dveh DNA komponent. Prva vpliva na zmanjšano reprodukcijo VEGF beljakovine. Ta ponorelo gradi nove žile v tumorju. Druga komponenta, imenovana KSP, je 'zadolžena' pa za omejitev delitve celic, ki je zaradi napak v DNA verigi tudi izredno hitra in nenadzorovana.

Ko telesni sistem zazna umetni tujek, ga uniči skupaj z obolelo celico. Pomembno je, da zdravilo z obema komponentama tako označi bolne celice, da jih telo samo začne uničevati, potem ko jih prepozna kot bolne. Tako telo oziroma njegov imunski sistem samo prepreči 'izdelavo' tumorjevih žil in tako počasi onesposobi tumor. S tehniko RNAi je možno 'izklapljati' kar 20.000 različnih genov v genomu celice. Strokovnjaki raziskujejo, kako bi podoben način lahko vpeljali v zdravljenje drugih bolezni, kakršne so virusne okužbe (HIV, hepatitis itd.), mišična distrofija, Huntingtonova bolezen in celo nekatere vrste problemov z visokim holesterolom.

Vplivanje na delitev celic prek umetnih DNK (genskih verig) je sicer znano že dvajset let. Na začetku 90. let so ameriški in nizozemski znanstveniki poskušali vplivati na barvo in pigment navadne petunije, vendar so z umetnim genom nehote vplivali tudi na celični obrambi sistem rože. Izkazalo se je, da je vplivanje na DNAi možno pri vseh živih celicah s kromosomi. Zdajšnje odkritje pa omogoča veliko bolj sofisticiran poseg v imunski sistem, ki je najboljše orodje za obrambo pred najrazličnejšimi 'vsiljivci'.

rak zdravje kromosom DNK DNA znanost fokus