Supervulkan grozi življenju v Evropi

Neapelj, bližnja prihodnost
Prične se z več tisoč malimi potresi, ki zamajejo tla v Neaplju. Klimatske naprave padajo s sten, krušijo se ometi in s streh pada opeka. V Mednarodnem inštitutu za geofiziko in vulkanologijo številni monitorji opozarjajo, da potresov ni sprožila gora in vulkan Vezuv, ki kraljuje nad mestom.
Potresi so nastali kot posledica nečesa veliko večjega, enega izmed največjih in najnevarnejših vulkanov na sveta – Campi Flegrei. Vezuv, ki je uničil rimsko mesto Pompeji, upepelil in zadušil več tisoč ljudi, je nič kaj več kot 'mozoljček' na hrbtu spečega zmaja, ki v premeru meri 6,5 kilometra.

Nekaj kilometrov stran se pričnejo v starodavnem mestu Pozzuoli grbančiti tla in iz razpok v asfaltu začne uhajati smrtonosen plin. Pet kilometrov pod zemljo pa je iz glavnega 'rezervoarja' začela uhajati magma, ki silovito bruha proti površju. In ko doseže podtalnico, se spremeni v velikansko 'gobo', pod katero se nabira tlak, vse dokler celotna gmota ne eksplodira kot pokvarjen kopalniški grelnik za vodo. Več milijonov kubičnih metrov zemlje privre na površje in v atmosfero; eksplozija je 200-krat močnejša od eksplozije islandskega ledenika Eyjafjallajökull, ki je v Evropi povzročil kaos, za več kot en teden prizemljil letalski promet in posledično povzročil za neverjetne tri bilijone evrov škode.

Na cestah Neplja se je čas za pobeg že zdavnaj iztekel. Prometni zastoji onemogočajo kakršno koli 'dejavnost', vozniki neutrudno trobijo in obenem nemočno opazujejo, kako se velikanski črni oblak plina in kamenja dviga na horizontu in na svoji poti zaduši vse, kar mu prekriža pot. In ker je to območje naseljeno na enem izmed najnevarnejših vulkanskih območij, se število žrtev šteje v milijonih.

Prežeča nevarnost
Campi Flegrei je supervulkan in ne obstaja veliko njegovih fotografij, saj se vneto 'skriva' za dokaj ravnim pobočjem. In če bi omenjeni vulkan eksplodiral, bi najverjetneje ponovil posledice vulkana Vezuv, v najslabšem primeru pa izbrisal večino življenja v Evropi. Poleg tega bi se pojavili tudi številni manjši izbruhi, ki bi površje v izmeri približno šest kilometrov dobesedno potegnili vase, v ogromen rezervoar magme, iz tega pa bi nato še intenzivneje začela bruhati magma.
Nazadnje je vulkan izbruhnil pred 39 tisoč leti in ko je nastala kaldera, so nastali tudi klifi, ki obkrožajo sedanje mesto Sorrento, 90 metrov nižje kot okolica.
Če bi se podoben izbruh zgodil sedaj, bi ta del Italije prenehal obstajati in pepelnati oblaki bi zakrili Sonce in znižali temperaturo na Zemlji. Življenje bi se popolnoma spremenilo, ostali bi brez živine, pridelkov, izginile pa bi tudi tri četrtine rastlin, kar bi nas pahnilo v dobo nemira, lakote in konstantne zime.

Zato si mednarodna skupina znanstvenikov prizadeva izvrtati izvrtine v kaldero, da bi lažje razumeli, zakaj natančno se je omenjeni del od leta 1969 pa do sedaj dvignil za tri metre. Območje epicentra je v preteklosti že povzročilo porušenje večjega števila hiš, zato je grožnja resna. Nazadnje so se tla dvignila za toliko med letoma 1430 in 1538, ko je izbruh povzročil nastanek novega vulkana.

Vodja mednarodne skupine znanstvenikov je Chris Killburn z londonske fakultete, ki je v Neaplju živel več kot 20 let. Predstavlja del dolge tradicije angleške vulkanologije, ki sega v 18. stoletje, ko je Sir William Hamilton zbral prve podatke o Vezuvu. Londonska fakulteta spada med vodilne na področju preučevanja zemeljske fizike in razumevanja, kako se zemeljska skorja deformira in lomi; zato je Kilburn tudi eden izmed nujno potrebnih članov vrtalne ekipe.

Njegovo delo in delo ostalih znanstvenikov je odločilno za prebivalce Neaplja – in tudi prebivalce Evrope – če se želijo izogniti scenariju, ki se je zgodil v Pompejih. In kljub nujnosti je neapeljski župan zadrževal nadaljevanje projekta. Vrtanje naj bi se pričelo v januarju letos, na opuščenem območju vzhodnega dela kaldere, vendar je bilo prekinjeno zaradi nasprotovanja lokalnega znanstvenika, ki je opozoril, da bi lahko vrtanje sprožilo eksplozijo, ki bi pod seboj pokopala mesto. Ne glede na to, ali se vrtanje prične ali ne, so prebivalci Neaplja obsojeni na katastrofo, in je samo vprašanje časa, kdaj/če se bo zgodila.

Pisciarelli, blizu Pozzuolija – center kaldere
V kraterju Solfatara je nekoč stal moderen hotel, ki so ga uporabljali oficirji ameriške mornarice in to vse dokler ni ta nenadoma 'zrasel' za skoraj 2 metra in poškodoval omenjeni hotel. Ameriška vojska se je zato preselila, za njimi pa je ostalo prazno območje, na katerem neutrudno iz lukenj v tleh bruha para, poleg tega v ozračje uhaja tudi strupeno žveplo.
Kjer je bila nekoč zelena pokrajina, je sedaj opustelo vulkansko kamenje. Na najnižji točki pa na površje prihaja tudi voda z mešanico plinov. Nekje pod površjem se voda in magma srečata in posledično ustvarjata CO2, ki prehaja na površje in preprečuje kakršno koli rast rastlin. Ker je CO2 težji od zraka, se ta kopiči v kalderi in tudi otežuje dihanje. V notranjosti se najverjetneje pripravlja hidromagmatski izbruh, ki nastane kot posledica mešanja vode in magme in je veliko bolj uničujoč kot sama magma.
Območje kaldere je natančno nadzorovano z infrardečimi kamerami, prav tako so na območju Solfatara nameščeni tudi senzorji za merjenje vsebnosti CO2, vsi podatki pa so posredovani v kontrolni inštitut v Neaplju.