So že Mongoli 'preprečevali' klimatske spremembe?

Znanstveniki so raziskovali vpliv različnih zgodovinskih dogodkov v zadnjih 1200 letih. Postavili so hipotezo, da bi bil univerzalni pokazatelj za povečanje ali zmanjšanje količine ogljikovega dioksida (CO2) v ozračju kmetijstvo. Padci in porast koncentracije v ozračju so v veliki meri odvisni od večjih zgodovinskih dogodkov, ki so vplivali na kmetijstvo. Koncentracija ogljikovega dioksida je umetno rasla počasneje, hitri porasti so se zgodili le v primeru katastrofalnih izbruhov vulkanov in velikanski požari, ki so se zgodili zaradi naravnih nesreč. Kaj pa hitri padci koncentracije CO2 v ozračju? Znanstveniki so ugotovili tudi, da bi glede na pogostost kmetijskih praks na določenih območjih velike nesreče in epidemije morale vplivati na zmanjšane izpuste.

Vendar po nekaterih predvidevanjih Črna smrt (epidemija kuge) v Evropi ni drastično znižala emisij zaradi kmetijstva, čeravno je vzela samo v Evropi okrog 25 milijonov življenj. Morda je posledica tega sežiganje trupel, oblek in okuženih hiš, kjer so okuženi prebivali. Večji vpliv pa naj bi imela velika invazija mongolskih plemen z Daljnega vzhoda med leti 1200 in 1380. Znanstveniki si sicer niso enotni, zakaj bi se to lahko zgodilo, vendar naj bi invazija divjih stepskih plemen iz Azije v Evropo zmanjšala izpust CO2 za kar 0,1 na milijon enot, kar je enakovredno izpustu vseh svetovnih motorjev na notranje izgorevanje v obdobju enega leta. Morda zato, ker so pregnali veliko število kmetov in povzročil naravno pogozdovanje kmetijskih površin.

Največji vpliv na količino CO2 v okviru kmetijskih dejavnosti je bilo takrat sekanje gozdov, saj z vsakim posekanim drevesom uničimo 'ponor ogljikovega dioksida'. Drevesa namreč, kot večina rastlin, porabljajo ogljikov dioksid za izvedbo fotosinteze in oddajajo kisik. Še več pa posledično ostane CO2 v ozračju, če drevo požgemo, saj poleg z uničenjem 'ponora CO2' slednjega s požigom še dodatno spustimo v zrak.

Raziskave, ki jih je izvedla dr. Julia Pongratz z inštituta Carnegie, poskušajo dokazati, da so večje invazije in vojne pred stotinami let povzročile manj kmetijskega krčenja gozdov in zaraščanje gozdov tudi še dolgo po koncu vojne in s tem prispevale manjše koncentracije CO2 v zraku. Za 'novejše' industrijske vojne pač tega ne moremo trditi, saj ognjeno orožje in transport povzročata velikanske izpuste.

Največje zmanjšanje CO2 v ozračju naj bi se pa zgodilo ravno pred nastopom industrijske revolucije med 16. in 17. stoletjem. Težko bi bilo povezovati zmanjšane izpuste z renesanso in redkejšim sežiganjem ljudi na grmadah, vendar je tudi to obdobje polno vojn in Pongratzova se trudi dokazati, katera regija naj bi se v tem obdobju najbolj naravno pogozdila. Morda pa bodo znanstveniki odkrili kakšen bolj nenavaden dokaz, ki bo razložil večja nihanja temperature ozračja skozi zgodovino.