Charles Eugène Jules Marie Nungesser je bil francoski pilotski as in pustolovec, ki se je v zgodovino zapisal kot največji rival ameriškega pilota Charlesa Lindbergha. Med prvo svetovno vojno je bil Charles tretji najboljši pilot v Franciji, po vojni pa se je preselil v ZDA, kjer je začel pilotirati letala v filmih, kjer je tudi dobil idejo za samostojno prečkanje Atlantskega oceana. Pomoč je poiskal pri vojnem kolegu Françoisa Coliju, ki se je do takrat že proslavil z leti preko Sredozemlja. 8. maja 1927 sta Charles in Coli iz Pariza poletela v letalu imenovanem 'beli ptič'. Šlo je za Levasseurjev dvokrilnik PL.8, ki sta ga pustolovca tudi pomagala oblikovati. A let ni potekal po načrtu, saj so njuno letalo zadnjič opazili nad Irsko, nato pa sta izginila brez sledu. Njuno izginotje še danes velja za eno največjih skrivnosti v letalskem svetu. Poznavalci namigujejo, da je letalo strmoglavilo v kanadski provinci Novofunlandija ali zvezni državi Maine. Le 12 dni po njunem skrivnostnem izginotju je Lindberghu uspel prvi polet preko Atlantika.
Sigismund Levanevsky
Levanevsky je bil poljskega rodu, živel pa je v Rusiji, kjer je na strani boljševikov sodeloval pri oktobrski revoluciji leta 1917 in kasnejši državljanski vojni. Kmalu zatem je postal pilot in se proslavil z več dolgimi poleti. Leta 1933 je celo uspel rešiti ameriškega pilota Jamesa Matterna, ki je bil med poletom okoli sveta bil prisiljen pristati v Rusiji, leta 1936 pa je poletel iz Los Angelesa v Moskvo. 12. avgusta leta 1937 je skupaj s šestčlansko posadko zopet poletel iz Moskve v ZDA, tokrat preko severnega tečaja. Že naslednji dan pa se je moralo letalo spopasti z izjemno slabim vremenom in radijska zveza je bila prekinjena. Po nekaj neuspešnih reševalnih akcijah so vse člane posadke razglasili za mrtve. Leta 1999 so v zalivu Camden na Aljaski našli razbitine letala in mediji so takoj začeli poročati, da gre za Levanevskyjevo letalo. Žal pa razbitine kasneje več niso uspeli najti, tako da skrivnost ostaja nepojasnjena.
Smith je bil znan avstralski pionir letalstva. Med prvo svetovno vojno je služil v Gallipoliju, kjer so ga sestrelili, zaradi hudih poškodb pa so mu morali amputirati tudi del noge. To pogumnega Avstralca ni ustavilo in letel je še naprej. Leta 1928 je iz Kalifornije poletel v Avstralijo in tako postal prvi človek, ki je preletel Tihi ocean. Bil je tudi prvi, ki je neprekinjeno preletel Avstralijo in poletel na Novo Zelandijo. 8. novembra leta 1935 pa je Smith skupaj s kopilotom Tommyjem Pethybridgeom med letom iz Avstralije v London izginil v Andamanskem morju. Osemnajst mesecev pozneje so ribiči v Burmi (današnji Mjanmar) našli del podvozja in kolo letala nesrečnih pilotov. Podvozje in kolo sta sedaj na ogled v muzeju v Sydneyju. Leta 2009 je neka filmska ekipa trdila, da je našla razbitino letala prav tam, kjer so leta 1937 našli omenjene dele.
Sir Ian Mackintosh
Britanski pisatelj, najbolj znan kot ustvarjalec televizijskih serij The Sandbaggers in Warship. 7. julija leta 1979 je Ian, skupaj s Susan Insole, hčerko angleškega igralca kriketa in pilotom poletel iz Anchoragea v mesto Kodiak (Aljaska). Pilot je poročal o težavah z motorjem, letalo pa naj bi nato zasilno pristalo v morju, okoli 45 kilometrov od Kodiaka. Obalna straža je v iskalno akcijo vključila dva helikopterja in patruljno ladjo, a v tridnevni iskalni akciji letala niso našli. Legenda pravi, da je bil Sir Mackintosh britanski vohun in da je bilo njegovo izginotje povezano z njegovim tajnim delom, a za to seveda ni dokazov. Bolj verjetna zgodba je, da je letalo strmoglavilo v morje in vse potnike potegnilo na dno, ali pa so zasilno pristali na kopnem in podlegli mrazu.
George R. Cogar
Pionir računalništva in član razvojne ekipe UNIVAC 1004, ki je kasneje razvila prvi komercialni računalnik. 2. septembra leta 1983 je George s petimi prijatelji in pilotom poletel iz Vancouvra v Smithers. Letalo je izginilo nekje nad Britansko Kolumbijo, iskali pa so ga en teden. V iskalni akciji so pregledali več kot 100.000 kvadratnih kilometrov, tako da je bila v tistem času to daleč največja reševalna akcija, ki je stala skoraj milijon dolarjev. Družine izgubljenih mož (ki so bili vsi po vrsti milijonarji) so iskanje nadaljevale na lastno pest, a letala še do danes niso našli
Sir Arthur Coningham
Coningham je bil poveljnik v britanskem vojaškem letalstvu (RAF) med drugo svetovno vojno. Leta 1947 se je upokojil, 30. januarja leta 1948 pa je z letalom Avro Tudor IV G-AHNP Star Tiger letel proti Bermudom. Na letalu je bilo 25 potnikov in šest članov posadke. Letalo je poskušalo najti pravo smer proti Bermudom, a je bil signal prešibek, da bi Robert Tuck, radijski operater na krovu, lahko usmeril letalo. Tuck je zahtevo ponovil enajst minut kasneje in tokrat je bil signal dovolj močan, da je Tuck lahko dobil navodila iz kontrolnega stolpa na Bermudih. To je bil tudi zadnji stik z letalom. Na Bermudih so kmalu sprožili alarm in organizirali reševalno akcijo. V njej je sodelovalo kar 26 letal, ki so bila skupaj v zraku kar 882 ur, a brez uspeha. Britanske preiskovalce je skrivnostno izginotje zbegalo, saj letalo ni oddalo klica v sili, niti ni poročalo o okvarah. Izginotje letala Star Tiger je botrovalo nastanku mita o zloglasnem bermudskem trikotniku.
Andrew je bil nečak bogatega jeklarskega magnata Andrewa Carnegieja, diplomiral je na Univerzi Princeton, bil pa je tudi amaterski pilot. V lasti je imel rdeče-srebrn Taylorjev enokrilnik Cub, do izginotja pa si je nabral okoli 200 ur letenja. 17. aprila 1938 je vzletel z letališča Roosevelt Field v New Yorku, pristati pa je nameraval v okoli 35 kilometrov oddaljenem Brentwoodu. Andrew bi moral leteti le okoli 15 minut, a na cilj ni nikoli prispel, čeprav je njegovo letalo imelo dovolj goriva za 240-kilometrski let. Med iskalno akcijo so odkrili, da je Andrew še istega dne najel sobo v hotelu na Long Islandu pod psevdonimom Albert C. White. V sobi so našli vso prtljago in tudi potni list, obveznice ter dve zavarovalni polici. Andrew naj bi tudi klical domov, potem ko ga je družina že iskala, telefonska operaterka pa ga je slišala govoriti o tem, da bo ''izvedel svoj načrt.'' Po razkritju teh informacij je policija sumila, da je Andrew napravil samomor in letalo namenoma strmoglavil v Atlantik, čeprav dokazov za to niso nikoli našli. Temeljito so preiskali celoten Long Island, a o Andrewu ni bilo sledu.
Hale Boggs
Član ameriška kongresa, vodja demokratske večine in v 60. in 70. letih prejšnjega stoletja zelo vpliven politik. Leta 1971 je imel pred kongresom celo govor, v katerem je napadel FBI in njegovega direktorja J. Edgarja Hooverja. Govor je bil povod za sestanek med vodjo republikanske manjšine Geraldom Fordom in predsednikom Nixonom. Predsednik je Forda prosil, naj poiščejo zamenjavo za Boggsa, Ford pa je izrazil sum, da je Boggs odvisen od tablet in alkohola. Leta 1972 je Boggs skupaj s kolegom Nickom Begichom, njegovim pomočnikom in pilotom v dvomotorni cessni 310 letel iz Anchoragea v Juneau, a letalo do cilja ni prišlo. Obalna straža, mornarica in vojaško letalstvo je letalo iskalo kar 39 dni, a brez uspeha. Nesreča je povzročila sprejetje zakona, po katerem morajo vsa civilna letala v ZDA imeti oddajnike za primer nesreče. Izginotje Boogsa in njegovih kolegov je sprožilo mnoga ugibanja, sumničenja in teorije zarote, saj je bil Boggs zelo kontroverzen politik, ki je na lastno pest preiskoval tudi atentat na Kennedyja. Poleg tega je bilo javno žaljenje Hooverja in Nixona v začetku 70. let zelo slaba ideja. A resnica tudi v tem primeru najbrž ne bo nikoli znana.
Pilot in radarski operater sta se 23. novembra leta 1953 z letalom F-89 Scorpion odpravila naproti neznanemu letalu, ki je kršilo zračni prostor na kanadsko-ameriški meji. Kot so kasneje ugotovili, je šlo za kanadsko letalo tipa C-47 Dakota, ki je prečkalo jezero Superior, odkoder sta se ameriška pilota tudi zadnjič oglasila. Že od vzleta je imel Wilson težave s sledenjem neznanega objekta, tako da je Felix napotke dobival iz nadzornega centra. Radarji v nadzornem centru so na zaslonu sprva zaznavali dve 'piki', ki sta se združili v eno in nato izginili. Takoj zatem so v nadzornem centru poskušali vzpostaviti stik s Felixom, a odgovora ni bilo. Sledila je obsežna iskalna akcija, ki pa je bila neuspešna. Seveda so navdušenci nad teorijami zarote v zgodbo takoj vpletli leteče krožnike, dogodek pa je postal znan kot 'incident v Kinrossu', kot se je imenovalo tamkajšnje letališče. Uradno poročilo ameriškega letalstva ni podalo nobenega vzroka za strmoglavljenje, preiskovalci pa so menili, da bi pilot lahko postal omotičen in posledično strmoglavil.
Frederick Valentich
20-letni pilot je z letalom cessna 182L je izginil 21. oktobra leta 1978 med poletom z letališča Moorabbin v King Island (Avstralija), kjer je na letalo nameraval vkrcati nekaj prijateljev in se vrniti domov. Valentich je kontroli zračnega prometa v Melbournu poročal o navadnem letalu, ki naj bi ga spremljalo med letom in naj bi bilo od njega oddaljeno 300 metrov. Nenavadno letalo naj bi izvajalo čudne manevre, medtem ko naj bi Valentichova cessna imela težave z motorjem. Preden je izginil z radarskih zaslonov, je Frederick poročal, da letalo ''zopet lebdi nad njim in da sploh ne gre za letalo''. Sporočilu je sledil 'čuden kovinski zvok', potem pa je bila radijska zveza pretrgana. Avstralsko vojaško letalstvo ga je iskalo sedem dni, a brez uspeha. Valentich je bil sicer izkušen pilot, vidljivost je bila tiste noči dobra, veter pa blag. Fredericka ali njegovega letala niso nikoli našli, preiskava pa ni ponudila nobenih vzrokov za strmoglavljenje.
Namigovanja o neznanih letečih predmetih, posnetek zadnjega pogovora med Frederickom in kontrolorjem so odjeknili v medijih, saj naj bi prav tisto noč tudi mnogo drugih ljudi opazilo NLP-je. Medtem ko nekateri trdijo, da je pilot srečal NLP, pa drugi ugibajo, da je je bila vse skupaj le dovršena prevara, s katero je Frederick prikril svoje načrtovano izginotje.
Amelia Earhart
Ena najbolj znanih ženskih pilotk je leta 1937 poskusila obleteti svet s pomočjo svojega kopilota Freda Noonana. Pustolovca sta v Lockheedovem letalu tipa 10 Electra izginila v središču Tihega oceana blizu Howlandovega otoka. Reševalci so domnevali, da sta zaradi napačnih navodil ostala brez goriva in posledično strmoglavila v ocean in utonila, spet drugi pa so trdili, da sta se uspela zateči na enega izmed mnogih majhnih atolov in kasneje umrla zaradi lakote in žeje. Raziskovalci so pred nekaj leti na majhnem otoku uspeli najti ostanke človeških kosti in celo žensko kozmetiko, kar kaže na to, da je Amelia res bila na otoku. Na žalost so bile kosti v preslabem stanju za DNK analizo, tako da Amelia ostaja v družbi ljudi, ki so skupaj s svojim letalom izginili neznano kam.
KOMENTARJI (1)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV