Vse od priključitve je bilo mesto pod stalnim ruskim nadzorom in vsak korak v njem budno nadzorovan. Glavni razlog za to so bili skrivni podzemni doki, v katerih so Rusi skladiščili in razvijali podmornice.
Skoraj večina prebivalcev Balaklave je bila zaposlena v vojaški bazi in tudi najožjim družinskim članom ni bil dovoljen vstop v mesto brez tehtnega razloga in ustrezne identifikacije. Baza je bila operativna vse do razpada Sovjetske zveze leta 1991, leta 1993 pa se je začel proces opustitve. V tem času je ruska vojska odstranila jedrske konice in torpede. Zadnja podmornica je bazo zapustila leta 1996 in tako naznanila odprtje tega včasih tako strogo varovanega objekta za širšo javnost. Lokalni vodniki sedaj ponujajo vodene oglede, v bivšem skladišču globoko v notranjosti pa se nahaja tudi muzej.
Za vstop v bazo so inženirji zasnovali posebne predore, ki so jih izkopali iz skale in prekrili z več kot 56-metrsko plastjo betona. Če bi objektu grozil neposreden napad z jedrskim orožjem, bi za zaščito poskrbela masivna jeklena vrata, ki bi bazo zaščitila pred jedrskim udarcem. Objekt je bil zasnovan tako, da bi prestal neposreden udarec z jedrskim orožjem moči 100 kiloton. Poleg zaščite vojaške opreme bi trdnjava nudila tudi zatočišče 3000 ljudem in to za obdobje treh let. V notranjosti so bili za zagotavljanje ustrezne kakovosti življenja in popolno izolacijo od zunanjega okolja nameščeni prezračevalni sistemi, zmogljivi dizelski agregati, rezervoarji goriva in vode, za logistične potrebe pa pravi majhen železniški sistem. Poleg dobro opremljenih nadzornih mest je imelo podzemno skrivališče tudi svoje pekarne, skladišča za potrebščine in maziva, bolnišnico, vojašnico, jedilnice, kuhinje, kopalnice in celo prostor za oddih.
Gledano z vojaškega stališča je bil objekt 825 GTS podzemni vodni kanal s suhimi doki za popravila in skladišči za torpede in ostala orožja. Kombinirani vodni kanali so bili prilagojeni za plovbo podmornic, sedem pa jih je bilo namenjenih za vzdrževalna dela in popravila. Z globino osem in s širino od osem do 12 metrov ter višino 18 metrov so zagotavljali dovolj prostora za nemoteno plovbo podmornic.
Leta 1996 so upravljanje objekta prevzele lokalne ukrajinske oblasti, kam se je izgubila draga oprema, namenjena za nemoteno delovanje baze, ostaja skrivnost. Kraj, ki se nahaja 10 kilometrov vzhodno od Sevastopola, je sedaj zanimiva turistična destinacija za vse ljubitelje komunistične nostalgije.
KOMENTARJI (11)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV