Prve zvezde ob Velikem poku niso bile same

Zvezde so namreč ustvarile številne plinske diske, ki so razpadli še v postopku formiranja, kar je povzročilo nastanek novih zvezd.

Ugotovitve znanstvenikov so bile objavljene v reviji Science express in razkrivajo popolnoma nov pogled na snovanje prvih formacij zvezd po Velikem poku. Zvezde nastanejo iz oblakov vesoljskih plinov in sicer s kompleksnim in silovitim bojem med gravitacijo in internim pritiskom plinov. Pri tem gostota plinov naraste zaradi gravitacijske privlačnosti, kar povzroči, da se plin segreje. Posledično naraste tudi pritisk in proces zgoščevanja se ustavi. In če se v tem primeru plinu uspe 'znebiti' termične energije, se zgoščevanje lahko nadaljuje in nova zvezda je rojena. Proces ohlajevanja se izkaže kot izredno uspešen, če plini vsebujejo kemijske elemente kot so ogljik in kisik.

Zvezde, ki nastanejo na ta način imajo ponavadi manjšo maso, podobno kot jo ima naše Sonce. Toda v zgodnjem nastanku vesolja so se ti elementi šele začeli pojavljati, zato so prvobitni vesoljski plini niso mogli ustrezno hitro ohladili. Zaradi tega tudi večina teoretičnih modelov predvideva, da je masa prvobitnih zvezd približno stokrat večja, kot je masa Sonca.

Znanstveniki Univerzitetnega centra za astronomijo Heidelberg in astrofiziki Max Planck inštituta za astrofiziko so se za ta namen povezali s svojimi kolegi iz Texasa, da bi lažje raziskali omenjeni pojav. Dr. Paul Clark iz Centra za astronomijo je proces nastajanja zvezd preučeval s pomočjo visoko resolucijskih računalniških simulacij. Ugotovitve njegove ekipe nakazujejo na to, da zgodnje vesolje ni bilo poseljeno le z velikimi in posamičnimi zvezdami.

Plin iz katerega nastane nova zvezda se vrtinči, tako da plin ne more pasti direktno na zvezdo, temveč ustvari najprej disku podobno strukturo. In zaradi internega trenja lahko plin nadaljuje svojo 'pot' in postane zvezda. Če se pri tem disk nase navleče dodatno maso, ki jo lahko preusmeri v notranjost, ta postane nestabilna in razpade na več fragmentov.

Tako namesto, da bi nastala le ena zvezda v sredini, nastane grupacija več zvezd. Razdalja med njimi je lahko kratka, približno tako kot je kratka razdalja med Zemljo in Soncem. Po navedbah Dr. Clarka, tovrstne ugotovitve ustvarjajo popolnoma nov pogled na nastanek prvih zvezd v vesolju. V zadnjem stadiju zvezd lahko mnogo delni zvezdni sistemi ustvarijo intenzivne izbruhe rentgenskih in tudi gama žarkov. Zato pojasnitev omenjenega pojava so načrtovane tudi prihodnje vesoljske odprave, ki naj bi se izključno ukvarjale z eksplozijami zvezd v zgodnjem nastanku vesolja.

Popolnoma razumljivo je tudi dejstvo, da so bile lahko prve zvezde katapultirane iz svoje osnoven formacije zaradi trka s 'sosedami' še preden so uspelo zbrati zadostno maso. Za razliko od kratko živečih zvezd z veliko maso, lahko zvezde z majhno maso preživijo milijone let.

Dr. Clark je se dejal, da je popolnoma možno, da so nekatere prvobitne zvezde z majhno maso preživele do danes, kar omogoča, da znanstveni lahko še danes preučujejo nastanek galaksije.