Poživljajoči kokini listi

Večina ljudi že ve, kaj je kokain in kako se ga uporablja. Američani še posebno imajo radi to drogo, saj je to stimulativno in opojno drogo vsaj enkrat poskusilo več kot 16 odstotkov prebivalstva. Za primerjavo: v Evropi je vsaj 12 milijonov ljudi (malo več kot 5 odstotkov prebivalstva Unije) vsaj enkrat poskusilo to nevarno drogo.

No, če je bil alkaloid kokain še do pred nekaj desetletji legalen, pa je danes zgodba nekoliko drugačna. Kokain pridobivajo iz kokinih listov s pomočjo več organskih raztopin. Posušene liste zmeljejo in jih natopijo z raztopino natrijevega karbonata ter ostanke zmešajo s hladnim benzenom ali petrolejem. Pridobljeno raztopino nato obdelajo z več kemičnimi spojinami, kot so klorovodikova kislina (HCl), metanol, žveplova kislina in metilhoninovim sulfatom. Postopek ni zelo zapleten, zato narko karteli drogo pridobivajo kar v prirejenih laboratorijih v amazonskih džunglah.

Sicer pa imajo kokini listi v sebi povprečno okrog 0,8 odstotka kokaina, zato za en gram kokaina potrebujemo povprečno 125 gramov kokinih listov. Torej je za eno tono kokaina treba predelati 125 ton kokinih listov, kar je letni pridelek  nekaj plantaž. Po nekaterih podatkih je razlika med ceno kokinih listov in gramom 'namešanega' kokaina na cesti kar za faktor tisoč. Torej, če stane 100 kilogramov kokinih listov okrog 200 ameriških dolarjev, je malo manj kot kilogram kokaina, ki ga pridobijo iz te količine, na ameriški ulici vreden okrog 200.000 ameriških dolarjev.

Rastlina uspeva na višinah od 300 do 1000 metrov nad morjem povsod po centralnem in severnem delu južnoameriškega kontinenta. Koko je možno najti v Kolumbiji, Venezueli, Braziliji, Čilu, Peruju, Ekvadorju in Boliviji. Po zadnjih raziskavah kokine liste žvečijo že 8000 let, torej je kultivacija te rastline stara vsaj toliko, kolikor je stara inkovska kultura. Indijanci so jo žvečili pomešano z apnom, saj je slednje iz rastline potegnilo več njenih koristnih sestavini, med njimi tudi kokain. Žvečenje rastline je pomagalo pri vzponih na visoke gore, saj blaži učinke višinske bolezni. Poleg tega pa ima rastlina poživljajoč učinek, podobno kot zeleni čaj, saj stimulira. Čaj iz kokinih listov učinkuje vsaj tako kot najmočnejši zeleni čaji in kava, le da je učinek daljši in manj agresiven.

Znanstveniki so pred kratkim našli ostanke prežvečenih kokinih listov pomešanih z apnom iz zgodnjih inkovskih obdobij. Zanimivo odkritje pa je to, da so našli veliko ostankov na enem mestu, kar pomeni, da se je koko žvečilo javno in na za to predvidenih mestih. Znanstveniki domnevajo, da se je 'doze' kokinih listov pri starih Inkih dalo kupiti kot hrano in pijačo, kar pa je tudi dokaz o visoki ekonomski razvitosti srednje- in južnoameriških ljudstev.