Orjaški lignji, 'pošasti' globin

A kakšna je resnica o tej morski pošasti? Orjaški ligenj je drugi največji glavonožec, ki prebiva v globinah morja. Večji od njega je le kolosalni ligenj, čeprav je težko govoriti o dolžinah, saj se lahko znanstveniki bolj ali manj naslanjajo le na mrtve primerke, ki so jih našli do sedaj.
Orjaški ligenj lahko v povprečju zraste do velikosti 13 metrov, vendar naj bi bil primerek, ki so ga našli leta 1860, velik kar 18 metrov. Moški naj bi bili nekoliko manjši od ženskega spola, verjamejo tudi, da se manjši primerki znajdejo na jedilniku večjih.

Raziskovalci japonskega pomorskega inštituta so bili prvi, ki so leta 2006 s kamero posneli živega orjaškega lignja.
Nedavne študije kažejo, da se tako orjaški kot kolosalni ligenj prehranjujeta z globokomorskimi ribami. Odrasli primerki so pogosto plen kitov glavačev, ki so verjetno edini njihovi naravni sovražniki, poleg človeka. Obstajajo dokazi o epskih bojih med glavači in lignji, in večji primerki lignjev bi lahko bili sposobni ubiti manjšega kita, ni pa znano ali se z njimi tudi prehranjujejo. Znanstveniki domnevajo, da obstaja vsaj osem vrst orjaških lignjev: Architeuthis dux, Architeuthis hartingii, Architeuthis japonica, Architeuthis kirkii, Architeuthis martensi, Architeuthis physeteris, Architeuthis sanctipauli in Architeuthis stockii.

Zelo dolgo sta orjaški in kolosalni ligenj veljala za mit, ki naj bi si jih izmislili mornarji. Zgodbe o orjaškem lignju so verjetno botrovale k nastanku legende o 'krakenu', morski pošasti, ki naj bi drobila ladje in potegnila nesrečne mornarje v globine.
V letu 1930 so poročali o treh napadih orjaških lignjev na ladje. V 17. stoletju naj bi napadel ladjo ob obali Angole. Obstaja tudi zgodba, ko naj bi ligenj pograbil mornarja z ladje, vendar ga je rešil deček, ki je odsekal lovko, s katero je ligenj mornarja pograbil. Leta 1873 naj bi ligenj napadel nekega moškega in dečka na Novofundlandiji, nekaj napadov pa naj bi se zgodilo tudi ob koncu 19. stoletja na Novi Zelandiji.

Lignji so lahko agresivni, in znani so primeri, ko so večji primerki odtrgali maske in dihalne cevi od potapljačev, a verjetno gre bolj za radovednost kot resnični napad. Po agresivnosti je znan predvsem humboldtov ligenj, ki napada v tropih, svoje napade celo usklajujejo. Humboldtov ligenj lahko zraste do dva metra.
Vendar zadnje raziskave kažejo, da imajo, vsaj kolosalni lignji, zelo počasen metabolizem, kar pomeni, da lahko preživi z zelo majhno količino hrane. Kolosalni ligenj verjetno čaka, da se mu približa nič hudega sluteča riba, ki jo nato ujame in požre. Poleg tega veliki lignji ne morejo preživeti prav dolgo na površini, njihova telesa so namreč prilagojena na velike globine. Zato znanstveniki zagotavljajo, da ljudje nismo na njihovem jedilniku.